Raziskava: v Jadranskem morju prisotne težke kovine

Znanstveniki z Inštituta Ruder Bošković (IRB) so potrdili prisotnost težkih kovin v Jadranskem morju. Kot so zapisali v članku (vir), nedavno objavljenem v Chemosphere, so težke kovine v Jadranskem morju prisotne v majhnih količinah, a je zadeva vseeno vredna nadaljnjega spremljanja.

Vsebnost kakršnihkoli kovin lahko predstavlja grožnjo za zdravje ljudi

Abra Penezić, Andrea Milinković, Saranda Bakija Alempijević in Sanja Frka, IRB znanstvenice, so skupaj s sodelavko z Inštituta za medicinske raziskave in medicino dela v Zagrebu, Silvo Žužul, v članku navedle, da so na površini Jadranskega morja zasledili kovine, kot so cink, baker, svinec, kobalt, nikelj in kadmij. Vse predstavljajo potencialno grožnjo za zdravje ljudi, zato je treba njihovo raven pozorno spremljati, pravijo znanstveniki.

»Atmosferski prenos ni samo pomemben, temveč je pogosto prevladujoči način, kako se naravni in antropogeni prenosi pojavljajo od kopnega do morskega območja,« so zapisali znanstveniki.

Ob vnosu skozi proces suhe ali mokre sedimentacije postanejo atmosferski leteči delci ali aerosoli zunanji vir hranljivih, a tudi strupenih snovi za morske ekosisteme. Atmosferska sedimentacija je lahko pomembna za kakovost vod, ki so revne s hranilnimi snovmi, kot je območje srednjega Jadrana, razlagajo raziskovalci.
 

Opravili šestmesečno vzorčenje

 
Dodali so, da je obalno območje Jadranskega morja pod stalnim vplivom aerosolov, ki jih v urbanih in industrijskih območjih celinske Evrope ustvari človek. Spomladi in poleti poleg tega opažamo dotok saharskega prahu, obalno območje pa predstavlja visoko tveganje za nastanek odprtih požarov, zato se prispevek aerosolov povečuje. Hkrati IRB navaja, da vpliv požarnih aerosolov na površinske pomorske sisteme še danes ni ustrezno raziskan.

»V raziskavi smo preučili variabilnost koncentracije biološko pomembnih kovin v sledovih in njihovo sedimentacijo na površinskih vodah srednjega Jadrana,« je pojasnila vodilna avtorica članka, dr. Penezić. Kot je še povedala za lokalne medije, so na morski postaji Martinka opravili šestmesečno vzorčenje delcev PM 10, celotne usedline morske vode z globine enega metra in površinskega mikroplasta kot meje med morjem in ozračjem.
 

Projekt do leta 2022

Raziskava je pokazala, da je povečana koncentracija cinka, kadmija in svinca v Jadranu v hladnejših mesecih leta posledica ogrevalnih sistemov in transporta iz celinske Evrope, poročajo tuji mediji.

V poletnih mesecih povečana raven emisij v prometu omogoča naraščanje vsebnosti niklja, kobalta in bakra. Dež povečuje mokro usedlino. Skupaj z dejavniki, kot so odprti gozdni požari in saharski prah, pride do povečanja kovinskih delcev. Čeprav je raven le-teh majhna, je treba situacijo spremljati, opozarjajo znanstveniki.

»Rezultati raziskave bodo prispevali k boljšemu poznavanju procesov na tem posebnem področju ter dinamike ozračja in morja,« so zapisali v znanstvenem članku.

Po poročanju hrvaških medijev je raziskava del raziskovalnega projekta BIREADI, ki se je začel izvajati leta 2018 in bo trajal do leta 2022. Cilj projekta je raziskati zapleten in dinamičen medsebojni vpliv ozračja in morja.

»Gre za pomembno vprašanje, na katerega moramo odgovoriti s spoštovanjem do podnebnih izzivov, s katerimi se srečujemo zdaj, in tistih, ki šele prihajajo,« opozarjajo raziskovalci.