Študija: skrb vzbujajoča visoka slanost Jadranskega morja

Meritve na Jadranu kažejo na veliko povečanje slanosti v Jadranskem morju po letu 2017.
Fotografija: Jadransko morje še nikoli tako slano. Foto: Leon Vidic/DELO
Odpri galerijo
Jadransko morje še nikoli tako slano. Foto: Leon Vidic/DELO

Rezultati nedavne študije, ki so jo izvedli hrvaški znanstveniki v sodelovanju z italijanskimi kolegi, so pokazali, da je slanost Jadranskega morja najvišja do sedaj.
image_alt
Koper: 616.000 evrov evropskih sredstev za ureditev obale

Raziskava je potekala pod vodstvom dr. Hrvoje Mihanovića iz inštituta za oceanografijo in ribištvo iz Splita in dr. Ivice Vilibića iz inštituta Ruđer Bošković (IRB), v sodelovanju z raziskovalci univerze v Splitu in Zagrebu ter Nacionalnega inštituta za oceanografijo in uporabno geofiziko v Italiji. Rezultate so objavili v znanstveni reviji Frontiers in Marine Science.
 

Rekordne vrednosti iz leta 2017 so se ohranile do danes


Poleti in jeseni leta 2017 so bile v južnem Jadranu in na pragu Palagruže zabeležene rekordne vrednosti površinske slanosti (nad 39 promilov). Z manjšimi nihanji se je visoka slanost v prvih 200 metrih globine v srednjem in južnem Jadranu ohranila do danes, navaja IRB. Trenutna slanost je v osrednjem delu južnega Jadrana višja od 38,8 promila v celotnem vodnem stolpcu, po površini pa doseže tudi 39,15 promila, navajajo v poročilu. 
Morje - modro, bistro, toplo in preveč slano. foto: Boris Šuligoj/Delo
Morje - modro, bistro, toplo in preveč slano. foto: Boris Šuligoj/Delo

Analiza pojasnila visoko slanost


To odkritje je znanstvenike vodilo k nadaljnjim raziskavam, ki so vključevale različne razpoložljive podatke, pridobljene z več parametrskimi sondami, avtonomnimi barvami ARGO, daljinsko vodenimi podmornicami in sateliti, ki merijo površino morske gladine. Pa tudi podatke, pridobljene z oceanografskim modelom Sredozemlja, ki asimilira satelitske meritve in zato poda najbolj kakovosten 3D pogled na oceanografsko območje.

Tako visoke slanosti se pojavijo deloma zaradi povečanega dotoka voda visoke slanosti iz Levanta in Jonskega morja, deloma pa tudi zaradi procesa v samem Jadranu, pojasnjujejo strokovnjaki. Sami procesi trajajo od nekaj dni do nekaj deset let, vključujejo pa štiri pojave. 
image_alt
To so najbolj obiskane hrvaške plaže

Prvi se nanaša na tako imenovano Jadransko-ionsko bimodalno nihanje, ki povzroča močna nihanja fizikalnih in biogeokemičnih spremenljivk na Jadranu, v obdobju pet do deset let. V zadnjih desetih letih pa povzroča izrazit dotok soli in s hranili zelo revnih (ultraoligotrofnih) voda v Jadran.

Drugi proces je povezan z nizkimi rečnimi tokovi zaradi pomanjkanja padavin, tretji pa se nanaša na povečano količino sončne energije na površini morja, zlasti pozno poleti in v začetku jeseni.

Toplejše vreme z manj vetra povzroči delitev vodomera na bolj vročo površinsko plast in hladnejšo spodnjo plast, kar privede do četrtega procesa, ki vključuje izrazito izhlapevanje in izgubo vode z morske površine.
življenje v morju je odvisno tudi od slanosti. Foto: Uroš Kekuš Kleva/Delo
življenje v morju je odvisno tudi od slanosti. Foto: Uroš Kekuš Kleva/Delo

Podnebne spremembe močno vplivajo na morsko življenje


Trije od štirih procesov so bili v Sredozemlju že dokumentirani kot posledica podnebnih sprememb, ki bodo v prihodnosti prinesle še bolj topla in suha poletja, manjše rečne tokove in posledično močnejše segrevanje in nasoljevanje morske površine. 

Življenje v morju je odvisno od temperature, slanosti in razpoložljivih hranil, zato bodo spremembe pomembno vplivale na življenje v Jadranu, opozarjajo znanstveniki.
image_alt
Počitnic si ne more privoščiti skoraj 35 milijonov Evropejcev

Ker je Jadransko morje eden izmed zakladov Hrvaške, znanstveniki upajo na čim hitrejši globalni odziv na podnebne spremembe.

Več iz rubrike

Aprilsko znižanje obresti ECB bi bilo kar presenečenje

Finančni trgi večinsko pričakujejo, da bo evrska oblast obrestno ukrepala junija, letos pa so v svoja cenovna predvidevanja že vključili tri reze.

Iz Nemčije boljši podatki o industrijski proizvodnji

Analitiki menijo, da bi se lahko industrijska stagnacija v »gospodarskem motorju« EU končala v prvem četrtletju, pričakovani ugodni učinki tudi za Slovenijo.

Milijoni evrov preplačil pri Fursu, a denarja ne vrnejo samodejno

Na Fursovih računih za 22 milijonov evrov preplačil fizičnih oseb. Če vam denarja niso vrnili sami, vložite zahtevek, da ne ostanete brez njega.

Prijateljstvo, ki se splača

Ste bolj ali manj stalno v skrbeh zaradi denarja? Potem niste edini. Večini ljudi, ki niso rojeni z zlato žlico v ustih, finance povzročajo sive lase.