Raziskava: Predpakirane hrane je na naših jedilnikih preveč
Uživanje visoko procesiranih predpakiranih živil v nekaterih državah predstavlja že dve tretjini dnevnega energijskega vnosa, kar je v nasprotju s smernicami zdrave prehrane.
Odpri galerijo
V najuglednejši znanstveni reviji s področja debelosti – Obesity Reviews, je bila objavljena doslej najobsežnejša mednarodna primerjava prehranske kakovosti predpakiranih živil.
Visoko procesirana predpakirana živila prispevajo k naraščanju bremena debelosti in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni, povezanih s prehrano, saj mnogokrat vsebujejo veliko snovi, katerih vnos želimo omejevati, npr. sladkorjev, soli in nasičenih maščob, hkrati pa so tudi energijsko bogata in revna s koristnimi hranili.
Predpakirana živila pogosto vsebujejo tudi razmeroma malo prehranskih vlaknin in zelenjave ter sadja, ki bi jih v okviru zdrave prehrane morali uživati več. V nasprotju s smernicami zdrave prehrane podatki v nekaterih državah kažejo, da prebivalci s procesiranimi predpakiranimi živili zaužijejo kar dve tretjine dnevne energijskega in hranilnega vnosa, kar je bilo izpostavljeno kot pomemben dejavnik naraščajočega trenda debelosti v razvitih državah.
V najuglednejši znanstveni reviji s področja debelosti – Obesity Reviews, je bila objavljena doslej najobsežnejša mednarodna primerjava prehranske kakovosti predpakiranih živil. Raziskovalci so v 12 izbranih državah, tudi v Sloveniji, s t.i. metodo profiliranja živil ugotavljali, kako zdrava so na tržišču razpoložljiva živila. Uživanje visoko procesiranih predpakiranih živil v nekaterih državah predstavlja že dve tretjini dnevnega energijskega vnosa, kar je v nasprotju s smernicami zdrave prehrane, so še sporočili z Inštituta za nutricistiko.
Raziskava je pokazala, da so med državami znatne razlike med državami v hranilni sestavi razpoložljivih predpakiranih živil. Splošno stanje v Sloveniji je sicer boljše od nekaterih manj razvitih držav, zaostajamo pa za bolj razvitimi državami, kot so Avstralija, Velika Britanija in Kanada. Navedene izzive v Sloveniji država naslavlja z nacionalnim programom Dober tek Slovenija, v okviru katerega je Ministrstvo za zdravje v zadnjih letih financiralo več programov na področju prehrane, vključno z nacionalnim portalom www.prehrana.si in brezplačno mobilno aplikacijo VešKajJeš, ki potrošnikom pomaga ovrednotiti hranilno sestavo živil in jih s tem usmerja k bolj zdravim izbiram.
V raziskavi je bilo namreč ugotovljeno, da je tudi v Sloveniji razpoložljivih veliko zdravih živil, vendar je potrebno potrošnikom pomagati, da jih bodo v množici ponudbe uspeli prepoznati in se bodo zanje odločali.
Slovenski del raziskave je vodil prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko: »Veseli, da mnogi slovenski potrošniki radi posegajo po običajnih nesladkanih mlečnih izdelkih, kar ni značilno za vse države. Opažam, da v mnogih evropskih državah sladkajo tudi t.i. naravne jogurte. To pri nas ni običajno in upam, da bo tako tudi ostalo, saj jogurt že naravno vsebuje okrog 4 g sladkorjev na 100 g, kar je povsem dovolj.« Raziskava je sicer pokazala tudi na skupine živil, ki so v Sloveniji po prehranski sestavi znatno slabše od mednarodnega povprečja – predvsem gre za brezalkoholne pijače, prigrizke in mesne izdelke.
Raziskava je bila izvedena presečno z vključitvijo preko 590.000 živil, ki so bila popisana v 12 različnih državah med leti 2013 in 2018. Med njimi je bilo leta 2015 popisanih kar 8.000 reprezentativnih živil in pijač s slovenskih nakupovalnih polic. Prehransko kakovost oz. kako zdrava so posamezna živila, so raziskovalci ugotavljali s t.i. prehranskim profiliranjem, pri čemer so uporabili model HSR (Health Star Rating). Modelov poznamo sicer več vrst, v Franciji so oznake na živilih podobne tistim na energetskih nalepkah pri gospodinjskih aparatih, slovenskim potrošnikom najbolj poznan je npr. prehranski semafor, ki ga uporabljajo na označbah živil v Veliki Britaniji, v Sloveniji pa je prebivalcem dostopen preko brezplačne mobilne aplikacije VešKajJeš.
Pred nakupom preberite označbo živila, sestavine in hranilno sestavo. Pri izboru upoštevajte vse informacije, za pomoč pri interpretaciji vsebovane količine skupnih in nasičenih maščob, sladkorja in soli pa se lahko poslužite tudi brezplačne mobilne aplikacije VešKajJeš. Aplikacija je zelo enostavna, saj lahko preko skeniranja oz. fotografiranja črtne kode živila s pametnim telefonom dostopate do podatkov o hranilni vrednosti živila, ovrednotenih v barvah prehranskega semaforja.
Predpakirana živila pogosto vsebujejo tudi razmeroma malo prehranskih vlaknin in zelenjave ter sadja, ki bi jih v okviru zdrave prehrane morali uživati več. V nasprotju s smernicami zdrave prehrane podatki v nekaterih državah kažejo, da prebivalci s procesiranimi predpakiranimi živili zaužijejo kar dve tretjine dnevne energijskega in hranilnega vnosa, kar je bilo izpostavljeno kot pomemben dejavnik naraščajočega trenda debelosti v razvitih državah.
V najuglednejši znanstveni reviji s področja debelosti – Obesity Reviews, je bila objavljena doslej najobsežnejša mednarodna primerjava prehranske kakovosti predpakiranih živil. Raziskovalci so v 12 izbranih državah, tudi v Sloveniji, s t.i. metodo profiliranja živil ugotavljali, kako zdrava so na tržišču razpoložljiva živila. Uživanje visoko procesiranih predpakiranih živil v nekaterih državah predstavlja že dve tretjini dnevnega energijskega vnosa, kar je v nasprotju s smernicami zdrave prehrane, so še sporočili z Inštituta za nutricistiko.
Slovenija ne zaostaja za bolj razvitimi državami
Raziskava je pokazala, da so med državami znatne razlike med državami v hranilni sestavi razpoložljivih predpakiranih živil. Splošno stanje v Sloveniji je sicer boljše od nekaterih manj razvitih držav, zaostajamo pa za bolj razvitimi državami, kot so Avstralija, Velika Britanija in Kanada. Navedene izzive v Sloveniji država naslavlja z nacionalnim programom Dober tek Slovenija, v okviru katerega je Ministrstvo za zdravje v zadnjih letih financiralo več programov na področju prehrane, vključno z nacionalnim portalom www.prehrana.si in brezplačno mobilno aplikacijo VešKajJeš, ki potrošnikom pomaga ovrednotiti hranilno sestavo živil in jih s tem usmerja k bolj zdravim izbiram.
V raziskavi je bilo namreč ugotovljeno, da je tudi v Sloveniji razpoložljivih veliko zdravih živil, vendar je potrebno potrošnikom pomagati, da jih bodo v množici ponudbe uspeli prepoznati in se bodo zanje odločali.
Slovenski del raziskave je vodil prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko: »Veseli, da mnogi slovenski potrošniki radi posegajo po običajnih nesladkanih mlečnih izdelkih, kar ni značilno za vse države. Opažam, da v mnogih evropskih državah sladkajo tudi t.i. naravne jogurte. To pri nas ni običajno in upam, da bo tako tudi ostalo, saj jogurt že naravno vsebuje okrog 4 g sladkorjev na 100 g, kar je povsem dovolj.« Raziskava je sicer pokazala tudi na skupine živil, ki so v Sloveniji po prehranski sestavi znatno slabše od mednarodnega povprečja – predvsem gre za brezalkoholne pijače, prigrizke in mesne izdelke.
Raziskava je bila izvedena presečno z vključitvijo preko 590.000 živil, ki so bila popisana v 12 različnih državah med leti 2013 in 2018. Med njimi je bilo leta 2015 popisanih kar 8.000 reprezentativnih živil in pijač s slovenskih nakupovalnih polic. Prehransko kakovost oz. kako zdrava so posamezna živila, so raziskovalci ugotavljali s t.i. prehranskim profiliranjem, pri čemer so uporabili model HSR (Health Star Rating). Modelov poznamo sicer več vrst, v Franciji so oznake na živilih podobne tistim na energetskih nalepkah pri gospodinjskih aparatih, slovenskim potrošnikom najbolj poznan je npr. prehranski semafor, ki ga uporabljajo na označbah živil v Veliki Britaniji, v Sloveniji pa je prebivalcem dostopen preko brezplačne mobilne aplikacije VešKajJeš.
Pred nakupom preberite označbo živila, sestavine in hranilno sestavo. Pri izboru upoštevajte vse informacije, za pomoč pri interpretaciji vsebovane količine skupnih in nasičenih maščob, sladkorja in soli pa se lahko poslužite tudi brezplačne mobilne aplikacije VešKajJeš. Aplikacija je zelo enostavna, saj lahko preko skeniranja oz. fotografiranja črtne kode živila s pametnim telefonom dostopate do podatkov o hranilni vrednosti živila, ovrednotenih v barvah prehranskega semaforja.
Več iz rubrike
Joc Pečečnik prijatelju Franciju Pliberšku v spomin
Gradnja skupnosti je bila Francijevo poslanstvo. Verjel je v sodelovanje, izmenjavo idej, znanost in napredek.
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
