Kot je na spletni novinarski konferenci povedal minister za delo Janez Cigler Kralj, želijo z osmim protikoronskim zakonom pomagati gospodarstvu, da bo kljub dodatnemu pritisku zaradi epidemioloških razmer zdržalo in bilo pripravljeno na pospešitev dejavnosti, ko se bodo razmere stabilizirale.

Podjetjem se tako obeta podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo, ki ga je država z namenom preprečitve odpuščanja delavcev delodajalcem ponudila kot enega prvih ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19, a se po trenutni ureditvi 31. januarja izteče. Ukrep bodo podaljšali najmanj do konca aprila.

Podrobnosti glede subvencioniranja dviga minimalne plače minister ni predstavil, je pa poudaril, da bo država gospodarstvu pomagala nositi to breme. »Pomembno je namreč, da slišimo vse strani. Kot minister za delo ne smem spregledati na eni strani zaposlenih, ki si za pošteno delo zaslužijo dostojno plačilo – in neto plače v Sloveniji so prenizke – na drugi strani pa delodajalcev, ki bodo nosili težji del dviga minimalne plače,« je poudaril.

Višje minimalne plače

 
Z letošnjim januarjem se mora skladno z zakonom o minimalni plači iz leta 2018 za izračun minimalne plače namreč uporabljati nova formula, na podlagi katere mora minimalna plača za najmanj 20, a ne za več kot 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške.
 
Delodajalske organizacije že nekaj časa opozarjajo, da mnoga podjetja zvišanja minimalne plače ne bodo prenesla. Opozorila je še okrepila epidemija covida-19 in delodajalci so vladi predlagali začasno zamrznitev minimalne plače. Sindikati so se temu ostro uprli in vztrajajo, da zamrznitev ne pride v poštev.
 
Vlada je poskušala nesoglasje rešiti s kompromisnim predlogom, po katerem bi bila nova formula za izračun minimalne plače uveljavljena šele 1. aprila. Do konca septembra bi stroške zvišanja krila država, nato pa delodajalci. Vendar pa sta takšnemu predlogu nasprotovali obe strani, zato ga vlada v sedmi protikoronski zakon ni vključila.
 
Znesek minimalne plače sicer določi minister za delo po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji in ga najkasneje do 31. januarja objavi v uradnem listu.
 

Krizni dodatek povzroča nezadovoljstvo

Glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojan Ivanc je glede dviga minimalne plače ocenil, da uskladitev ne bo višja od zakonsko določene spodnje meje, to je pri 1025 evrov bruto.
 
V komentarju, ki so ga posredovali z GZS, je opozoril tudi, da krizni dodatek za zaposlene povzroča nezadovoljstvo. Do njega bo po vsej verjetnosti namreč upravičenih manj zaposlenih, saj sta ministrstvi za finance in za delo določili, da so tudi izplačani dodatki v decembru del zadnje izplačane plače. »Menimo, da bo tako brez kriznega dodatka ostalo okoli 15 do 20 odstotkov sicer upravičenih oseb,« je zapisal.

Davčna razbremenitev plač

Cigler Kralj je poudaril, da si v NSi sicer prizadevajo za dolgoročnejšo rešitev v obliki davčne razbremenitve vseh plač. »S tem bi ljudem ostalo več, hkrati pa delodajalci ne bi bili dodatno obremenjeni,« je dejal. »To je najboljša, pravična in solidarna rešitev na tem področju,« je prepričan.
 
Podrobnosti predloga osmega protikoronskega zakona bi bile lahko sicer znane sredi prihodnjega tedna, je še napovedal minister za delo.