Pravni nasvet: Zaščitite svoje pravice do odpravnine

Delavcem pod določenimi pogoji ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pripada pravica do odpravnine. Način določitve in višina odpravnine sta odvisna od okoliščin posameznega primera ter načina prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
Fotografija: Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. FOTO: Shutterstock

Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec delavcu izplačati odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi. 
 
Delavec ima tudi v primeru, če zaradi kršitev delodajalca izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, pravico do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
 
Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Delavcu pripada odpravnina v višini:
  • 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
  • 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
  • 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.
Pri tem velja, da kot delo pri delodajalcu šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Višina odpravnine je navzgor omejena: odpravnina ne sme presegati 10-kratnika osnove, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.


V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.
 

Odpravnina pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas in poskusnem delu

 
Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena.
 
Delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas iz teh razlogov (ne pa na podlagi sporazuma ali iz drugih razlogov!), ima pravico do odpravnine. Do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je upravičen tudi delavec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. 
 
Pravice do odpravnine nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas:
Odpravnina pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas in poskusnem delu. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Odpravnina pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas in poskusnem delu. FOTO: Getty Images/iStockphoto
  • če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
  • v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter
  • v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja.
Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena:
  • za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove,
  • za več kot eno leto, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove, povečane za sorazmerni del odpravnine za vsak mesec dela.
Če delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nadaljuje z delom na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se odpravnina izplača za ves čas zaposlitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu.


Delavec pa nima pravice do odpravnine, če delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
 

Odpravnina ob upokojitvi

 
Če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, je delodajalec delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
 
Odpravnina ob upokojitvi. FOTO: Shutterstock
Odpravnina ob upokojitvi. FOTO: Shutterstock
Če se delavec po upokojitvi ponovno zaposli, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi nima ponovne pravice do odpravnine ob upokojitvi.
 
Delavec, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let, in se delno upokoji, ima pri delodajalcu, pri katerem mu je prenehala pogodba o zaposlitvi in je sklenil novo za krajši delovni čas, pravico do odpravnine v sorazmernem delu.
 
Delodajalec je dolžan delavcu, ki dela krajši delovni čas in je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let, v primeru upokojitve izplačati odpravnino sorazmerno delovnemu času, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu.
 
Delavec pa ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, če ima pravico do odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe. Delavec je upravičen do izplačila razlike, če je znesek odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti oziroma znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine ob upokojitvi.
 

Odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe

 
Odpravnina pri stečaju, prisilni likvidaciji ali prisilni poravnavi. FOTO: Shutterstock
Odpravnina pri stečaju, prisilni likvidaciji ali prisilni poravnavi. FOTO: Shutterstock
Če delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, se uporabljajo pravila, ki se nanašajo na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
 
Če delavec v takem primeru sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico do pravnega varstva, kot v drugih primerih redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Če delavec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev in za nedoločen čas ter mu preneha delovno razmerje, nima pravice do odpravnine.
 
V primeru, ko delavec sprejme neustrezno novo zaposlitev, ima pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, ki jo dogovori z delodajalcem.
 
Kadar delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in je delavcu že v času odpovednega roka s strani delodajalca oziroma ZRSZ ponujena nova ustrezna zaposlitev za nedoločen čas pri drugem delodajalcu in delavec sklene pogodbo o zaposlitvi, mu delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine, če se drugi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih.
 

Odpravnina pri stečaju, prisilni likvidaciji ali prisilni poravnavi

 
Delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku, postopku prisilne likvidacije ali v primeru potrjene prisilne poravnave, imajo pravico do odpravnine kot delavci, ki jim je pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti.
 
V drugih primerih prenehanja delodajalca lahko delodajalec redno odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem s 30-dnevnim odpovednim rokom, tudi v tem primeru pa imajo delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi na tak način, pravico do odpravnine.

Zaščitite svoje pravice do odpravnine, tako da jih poznate. 
 

Več iz rubrike

b2b

Odpiramo vrata tujine: Združeni arabski emirati; davčno okolje in poslovne nava…

V seriji prispevkov nove rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo četrtega od petih o ZAE.

b2b

Odpiramo vrata tujine: Združeni arabski emirati; pregled gospodarskih gibanj (2…

V seriji prispevkov nove rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo drugega od petih o ZAE, ki bodo objavljeni vsak dan do petka ob 12. uri.

b2b

Odpiramo vrata tujine: Združeni arabski emirati; postopek ustanovitve podjetja …

V seriji prispevkov nove rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo tretjega od petih o ZAE, ki bodo objavljeni vsak dan do petka ob 12. uri.

b2b

Odpiramo vrata tujine: Združeni arabski emirati; osnovne značilnosti (1/5)

V seriji prispevkov nove rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo prvega od petih o ZAE, ki bodo objavljeni vsak dan do petka ob 12. uri.

Komentarji: