Pametno mesto: Varnost in podatki
Digitalna varnost je izjemno pomembna. Ljubdje so vedno bolj nagnjeni k uporabi digitalnih storitev in pogosto iščejo storitve na spletu. Tu igra pomembno vlogo samo mesto, ki lahko zagotavlja te storitve.
Odpri galerijo
Hannes Astok, namestnik direktorja za strategijo in razvoj na estonski akademiji za e-upravljanje, pove kaj je pomembno za mesto, ki postaja pametno mesto.
»So pomembni avtomobili ali stavbe? Po kratkem razmisleku ugotovimo, da so hrbtenica vsake organizacije podatki. Za obnovo stavb potrebujemo zgolj denar, če pa izgubimo podatke, jih zelo težko dobimo nazaj.«
Rešitev, ki prepreči izgubo podatkov, je digitalizacija, prehod iz papirne v digitalno obliko je nujen. Sočasno se poraja vprašanje, kako digitalne podatke hraniti, saj lahko tudi računalniške centre prizadenejo nesreče.
»Odgovor na to so hibridne rešitve za shranjevanje podatkov. Primarno naj bodo podatki shranjeni na lokaciji, njihova kopija v drugem mestu v državi, tretja kopija pa v oblaku. Shranjevanju podatkov v oblaku se številne vlade in organizacije še vedno izogibajo, saj se pojavljajo pravna vprašanja, v smislu, kdo vse lahko dostopa do naših podatkov. Vendar ob tehtanju možnosti, da tretja oseba spremlja naše podatke, in drugega scenarija, da vse podatke izgubimo, moramo izbrati prvo možnost,« je poudaril.
Pri implementaciji se morajo državni akterji zavedati bremen, ki jih prinašajo nove tehnologije.
Vzpostavitev digitalnih tehnologij pomeni velik finančni zalogaj, prav tako je treba razmisliti, ali bo mogoče zagotoviti delovno silo, ki bo skrbela za to infrastrukturo. »Odlično je, če se lahko mesta med seboj povežejo in si infrastrukturo delijo. Pri tem je treba poudariti, da to ne zmanjša avtonomnosti posameznega mesta. Cilj morajo biti zadovoljni prebivalci, ki uporabljajo digitalne storitve. Obenem pa bodo podatki shranjeni in dostopni tako v fizični kot digitalni obliki,« je dejal Astok.
»So pomembni avtomobili ali stavbe? Po kratkem razmisleku ugotovimo, da so hrbtenica vsake organizacije podatki. Za obnovo stavb potrebujemo zgolj denar, če pa izgubimo podatke, jih zelo težko dobimo nazaj.«
Rešitev, ki prepreči izgubo podatkov, je digitalizacija, prehod iz papirne v digitalno obliko je nujen. Sočasno se poraja vprašanje, kako digitalne podatke hraniti, saj lahko tudi računalniške centre prizadenejo nesreče.
PREBERITE ŠE:
V Sloveniji imamo že pametna parkirišča
Pametna mesta so blizu in daleč
»Odgovor na to so hibridne rešitve za shranjevanje podatkov. Primarno naj bodo podatki shranjeni na lokaciji, njihova kopija v drugem mestu v državi, tretja kopija pa v oblaku. Shranjevanju podatkov v oblaku se številne vlade in organizacije še vedno izogibajo, saj se pojavljajo pravna vprašanja, v smislu, kdo vse lahko dostopa do naših podatkov. Vendar ob tehtanju možnosti, da tretja oseba spremlja naše podatke, in drugega scenarija, da vse podatke izgubimo, moramo izbrati prvo možnost,« je poudaril.
PREBERITE ŠE:
Glavo gor – to je porsche!
»V Ljubljani nimate zastojev. Dva kilometra, to ni nič.«
Brez sprememb nam niti trije planeti ne bodo dovolj
Glavo gor – to je porsche!
»V Ljubljani nimate zastojev. Dva kilometra, to ni nič.«
Brez sprememb nam niti trije planeti ne bodo dovolj
Pri implementaciji se morajo državni akterji zavedati bremen, ki jih prinašajo nove tehnologije.
Vzpostavitev digitalnih tehnologij pomeni velik finančni zalogaj, prav tako je treba razmisliti, ali bo mogoče zagotoviti delovno silo, ki bo skrbela za to infrastrukturo. »Odlično je, če se lahko mesta med seboj povežejo in si infrastrukturo delijo. Pri tem je treba poudariti, da to ne zmanjša avtonomnosti posameznega mesta. Cilj morajo biti zadovoljni prebivalci, ki uporabljajo digitalne storitve. Obenem pa bodo podatki shranjeni in dostopni tako v fizični kot digitalni obliki,« je dejal Astok.
Več iz rubrike
ECB tokrat pričakovano brez sprememb obrestnih mer
Evrska denarna oblast ugotavlja, da se inflacija umirja, cenovni pritiski pa so še močni pri storitvah. O obrestnih merah bodo spet odločali junija.
Sezona lova na dividende
Družbe prve borzne kotacije bodo letos za dividende razdelile več kot polovico lanskih dobičkov.