Nekateri prejemniki koronske pomoči bodo morali znesek vrniti

Država je v času epidemije covida-19 priskočila na pomoč podjetjem z različnimi oblikami pomoči. Nekaterih zaostreni pogoji poslovanja niso prizadeli v taki meri, kot je bilo to pričakovano. Pomoč bodo morali zato vrniti. Po prvi oceni Finančne uprave RS gre za nekaj več kot štiri odstotke izplačane pomoči oziroma nekaj manj kot 90 milijonov evrov, poroča STA.

Prvi protikoronski zakon, ki je ponudil pomoč za omilitev posledic epidemije covida-19 tako za državljane kot gospodarstvo, je DZ sprejel že kmalu po prvi razglasitvi epidemije lani spomladi. Do letošnjega februarja se je njihovo število povzpelo na osem. Poslanci so tik odhodom na poletni dopust potrdili še interventni zakon za turizem in povezane panoge.

Eden prvih ukrepov je bil subvencioniranje začasnega čakanja na delo, če podjetje zaradi motene dobave ali izpada naročil kot posledice epidemije ni moglo zagotavljati dela vsem zaposlenim. Kriterij za pridobitev te pomoči je bil najprej določen pri 30-odstotnem padcu prihodkov v primerjavi s predkoronskimi časi, nato pa se je s podaljševanjem ukrepa ta delež postopoma zniževal. Konec junija letos se je ukrep iztekel.

Prav tako je do konca junija zavod za zaposlovanje izplačeval povračila nadomestil plač za delavce, katerim je bila odrejena karantena ali pa na delo niso mogli prihajati zaradi višje sile. Pogost razlog je bil varstvo otrok. Po drugi strani še v septembru ostaja v veljavi ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanega polnega delovnega časa.
 

Zavod za zaposlovanje doslej izplačal 688,7 milijona evrov pomoči

Za vse te ukrepe je zavod za zaposlovanje doslej izplačal 688,7 milijona evrov pomoči. Sem spadajo povrnitev delodajalcem nadomestilo plače za čas čakanja na delo, subvencioniranje krajšega delovnega časa ter nadomestilo plač zaradi karantene ali višje sile.

Za nadzor nad izplačano pomočjo za ohranitev delovnih mest je pristojen Furs, kjer so za STA povedali, da bodo morali prejemniki po prvih izračunih vrniti za skupaj 7,4 milijona evrov nadomestil za čakanje na delo ter za 435.000 evrov subvencij za skrajšani delovni čas.

Za čakanje na delo je zavod za zaposlovanje tudi sicer prejel največ vlog, več kot polovico vseh. Poleg ukrepov za ohranitev delovnih mest so imela podjetja na voljo še druge oblike pomoči; od oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost do povračila nekritih fiksnih stroškov, posebej za samozaposlene in še nekatere druge upravičence je bil uveden mesečni temeljni dohodek.

Pomoči bilo mogoče koristiti ob dokazanem upadu prihodkov v primerjavi s predkoronskimi časi

Pri vseh oblikah pomoči je v interventnih zakonih zapisano, pod katerimi pogoji jih je mogoče uveljavljati. Večinoma so bili ti postavljeni pri določenem deležu upada prihodkov v primerjavi s poslovnimi rezultati posameznega upravičenca v predkoronskih časih.

Vlada je spodbujala, naj v primeru dvomov, ali so do pomoči upravičeni, zanjo vseeno zaprosijo, saj da jo bodo pozneje lahko vračali brez obresti. To je sredi lanskega aprila zagotovil tudi takratni predsedujoči vladni svetovalni skupini, danes pa direktor Fursa Ivan Simič.

»Strah glede morebitnega neizpolnjevanja pogojev je odveč. Če bodo prejemniki pomoči prihodnje leto ugotovili, da niso izpolnili pogojev, jim zakon omogoča samoprijavo Fursu v 30 dneh po oddaji obračuna in vračilo sredstev brez obresti,« je Simič pojasnil na novinarski konferenci sredi aprila. Obresti se bodo obračunavale le v primeru namernega zavajanja, je poudaril.
 

25.000 zavezancev bo moralo vrniti državno pomoč

Danes na Fursu ugotavljajo, da bo moralo prejeto pomoč vrniti nekaj več kot 25.000 zavezancev v skupnem znesku 88,6 milijona evrov. To je približno 4,5 odstotka od skupaj nekaj manj kot dve milijardi evrov izplačane pomoči gospodarstvu.

Da bodo pomoč morali vračati, so večinoma izračunali prejemniki sami, so povedali na Fursu, kjer dodajajo, da prejete covidne pomoči, tako v kontroli kot v inšpekcijskih pregledih, preverjajo tudi njihovi uslužbenci.

Vračilo prejete pomoči je sicer v skladu s sedmim protikoronskim mogoče v več obrokih, za kar se večina prejemnikov tudi odloči. Doslej so na Fursu prejeli okoli 4000 tovrstnih vlog, odobrili pa so jih že nekaj več kot polovico v skupnem znesku 7,2 milijona evrov.