Največja evropska konferenca o NFT-jih in blockchain tehnologiji

Od 13. do 15. maja je v Beogradu, po besedah organizatorjev, potekala največja tovrstna evropska konferenca – Tomorrow Conference 2022.
Fotografija: Tanja Bivic Plankar na odru konference predstavlja slovenske NFT projekte. Foto: osebni arhiv
Odpri galerijo
Tanja Bivic Plankar na odru konference predstavlja slovenske NFT projekte. Foto: osebni arhiv

Tridnevne konference se je udeležilo preko 2500 udeležencev, več kot 15.000 ljudi pa je dogodek spremljalo prek spleta. Na treh odrih se je zvrstilo več kot 100 govorcev in govork, med drugim tudi Tanja Bivic Plankar – predsednica organizacije Blockchain Alliance Europe (BAE), Dejan Roljič – ustanovitelj in izvršni direktor podjetja Eligma (GoCrypto) in Bruno Ver – izvršni direktor in soustanovitelj mednarodnega podjetja s slovenskimi koreninami Niftify.

Poleg Bitcoin društva Slovenije je bilo sicer v Beogradu precej Slovencev z različnih področij kripto in blockchain industrije. Vabljeni k branju povzetka.

Pot do množičnega sprejetja

Najprej na kratko obnovimo znanje; NFT-ji so edinstveni, nezamenljivi žetoni, ki temeljijo na blockchain tehnologiji. NFT si lahko predstavljamo kot digitalni potni list, s katerim uporabnik dokazuje lastništvo, pristnost in ostale podatke o določeni fizični ali digitalni stvari, ki jih ni mogoče spreminjati.

image_alt
Niftify: Slovenci postavljajo temelje v svetu NFT-jev

Bruno Ver iz podjetja Niftify, o katerem smo sicer že pisali, je na konferenci pojasnil, da smo še vedno v zgodnji fazi razvoja NFT-jev in da je pred nami še dolga pot do množičnega sprejetja. Pojasnil je, da se za množično sprejetje smatra, če določeno stvar uporablja od 15 do 20 odstotkov ljudi po celem svetu. Po podatkih časopisa Financial Times in Chainalysis je od leta 2021 približno 360.000 ljudi po celem svetu lastnikov NFT-jev, kar predstavlja približno 4,7 odstotka svetovnega prebivalstva.

Dejan Roljič (GoCrypto), Tanja Bivic Plankar (BAE), Bruno Ver (Niftify). Foto: Tomorrow Conference
Dejan Roljič (GoCrypto), Tanja Bivic Plankar (BAE), Bruno Ver (Niftify). Foto: Tomorrow Conference

»Za množično sprejetje NFT-jev potrebujemo pravila in upravljanje [vodenje, nadzor],« je dejal Ver, kljub temu, da to morda malce odstopa od osnovne ideje o decentralizaciji. V nadaljevanju je Ver pojasnil, da vidi prihodnost, kjer bodo NFT-ji zamenjali črtne kode na trgovinskih računih: »Kar 55 odstotkov ljudi izgubi svoje račune v roku dveh tednov. NFT-ji bi lahko rešili ta problem.« Trgovinskega računa, ki bi bil s pomočjo blockchain tehnologije zapisan na NFT-ju, prav tako ne bi mogli uničiti ali spremeniti, poleg tega pa bi takšno poslovanje potekalo povsem digitalno.

In čeprav ob izrazu 'digitalno poslovanje' morda kdo pomisli na stisko starejših, slednji verjetno ne bi občutili večjih razlik. Ob množičnem sprejetju NFT-jev bi se uporaba te tehnologije verjetno poenostavila in standardizirala, podobno kot se je zgodilo z internetom ali elektriko. Čeprav morda ne vemo točno, kako določene tehnologije delujejo, jih vseeno s pridom koristimo – za to pa so potrebna »pravila in upravljanje«.

Neenakosti med spoloma tudi v kripto industriji

Prvi dan konference je na glavnem odru potekala tudi okrogla miza, v sklopu katere so sodelujoče razpravljale o pomenu vključevanja žensk v blockchain ekosistem, obravnavale številne vrzeli v neenakosti med spoloma in se pogovarjale o tem, kako lahko ženske prevzamejo pobudo za ustvarjanje priložnosti in izkoriščanje potenciala.

image_alt
Novi Alfa Romeo Tonale bo povezan z NFT-jem; kaj to pomeni?

Med sodelujočimi je bila tudi Tanja Bivic Plankar, predsednica neprofitne organizacije Blockchain Alliance Europe (BAE), ki meni, da so »trenutno takšni pogovori potrebni in smiselni in samo strukturirana akcija vseh deležnikov lahko premaga trenutne vrzeli med spoloma na področju informacijsko-komunikacijske [IKT] in blockchain tehnologije.«

Udeleženke okrogle mize so prav tako poudarile, da si morajo ženske tudi same izboriti prostor na področju blockchaina in da so za večje odločanje žensk za to področje pomembne ženske vzornice, odločevalke in tudi investitorke. Bivic Plankarjeva pa je oder zasedla tudi drugi dan, ko je govorila o uporabnosti NFT-jev.

Uporabnost NFT-jev in slovenski projekti

Predsednica BAE je drugi dan najprej predstavila slovenske primere NFT promocijskih kampanj, med drugim tudi zbirko 'I feel sLOVEnia NFT', ki vsebuje 15.000 NFT-jev različnih turističnih destinacij Slovenije, Argettyje, NFT-je proizvajalca mesnih in ribjih paštet Argeta, in 'portoroške koze' iz kolekcije 'Portorož NFT Collection', ki jo je predstavilo Turistično združenje Portorož.

Planica NFT 2022. Foto: Planica NFT 
Planica NFT 2022. Foto: Planica NFT 

Takšni projekti so sicer dobri za vzpostavljanje skupnosti, doseganje nedosegljivih 'digitalnih domorodcev', kazanje progresivnega razmišljanja in ustvarjanje dobrih odnosov z javnostjo. Vendar pa jim po drugi strani trenutno primanjkuje podpornega okolja oziroma ekosistema, podjetniške ideje bi lahko bile bolj razdelane, ne angažirajo skupnosti, razmerje med stroški in uspešnostjo ni najboljše, poleg tega pa imajo ljudje pogosto težave z uporabniško izkušnjo, je pojasnila Bivic Plankarjeva.

image_alt
EBCW: Slovenija kot prva država na svetu izdala 15.000 NFT žetonov

»Pametno bi bilo, da bi iz prejšnjih 'hypov' kaj potegnili [ICO mrzlica 2017, 2018], namesto tega pa se nismo naučili ničesar o tem, zakaj je uporabnost pri projektu tako zelo pomembna.« Nato je predstavila graf množičnega sprejetja in dejala, da se trenutno nahajamo na točki 'prepada' (ang. chasm).

Graf množičnega sprejetja in stopnja faza prepada. Foto: Blockchain Alliance Europe
Graf množičnega sprejetja in stopnja faza prepada. Foto: Blockchain Alliance Europe

Koncept prepada sicer izhaja iz knjige 'Crossing the Chasm' (Geoffrey Moore), kjer avtor pojasnjuje, da prepad obstaja, ker po določeni točki prodaje izdelka zgodnjim uporabnikom prodaja doseže stagnacijo. Naslednja stopnja rasti je ta, da se izdelek prenese na množice, pri tem pa mora skozi štiri manjše faze: samohvalo in zapostavljenost, zasmeh, kritiko, sprejetje. Bivic Plankarjeva je nadaljevala, da po točki prepada sledijo standardizacija, pravna varnost in regulacija, učinkoviti primeri uporabe, strokovnost ter visokokakovostni projekti.

Prihodnost plačil

Prvi dan je imel sicer govor tudi Dejan Roljič, slovenski podjetnik s širokim naborom izkušenj, ki je leta 2017 ustanovil podjetje Eligma, ki s svojimi rešitvami za pametno poslovanje preko plačilnega sistema GoCrypto dosega že več kot 68.000 trgovin in storitev po vsem svetu. Njihove storitve trenutno lahko uporablja več kot 150 milijonov uporabnikov.

image_alt
Inovativna in svetovno znana slovenska blockchain podjetja

Roljič je na konferenci govoril o tem, da mnogi tradicionalni ponudniki finančnih sistemov in storitev običajno ne zmorejo slediti vsem inovacijam v dobi digitalizacije, zaradi česar jih pogosto ovržejo s trditvami, da so nesmiselne ali nepotrebne. »Plačilna shema korporacije Visa se praktično ni spremenila od leta 1959 do leta 2015, le kompleksnost pri plačilih je vedno bolj zapletena. Zakaj? Če naredite sistem dovolj kompleksen, vas nihče ne bo mogel zmotiti,« je dejal Roljič.

Pojasnil je, da je največja revolucija v načinu plačevanja »tik za vogalom«, vendar trenutna infrastruktura plačevanja onemogoča tradicionalnim, fizičnim trgovinam, da sledijo hitremu tempu transformacije, ki jo vodijo spletne trgovine. »Mi smo manjkajoči člen,« je dejal Roljič in dodal, da so razvili preprosto in celovito programsko rešitev za trgovce. Po celi Sloveniji, denimo, je mogoče storitve podjetja GLS Slovenia plačati preko terminala podjetja Eligma – Elly POS.

Roljič je predstavil tudi svojo vizijo glede prihodnost plačil – tako imenovani GoCrypto 2.0, ki ga že razvijajo. Nadgrajena rešitev GoCrypto 2.0 bo omogočila resnično decentralizirana plačila, trgovec pa bo lahko sprejel praktično katero koli valuto in prejel poravnavo v želeni kriptovaluti brez posrednika in, po zaslugi blockchain tehnologije, povsem varno.

Več iz rubrike

Komentarji: