Kako bo vojna v Ukrajini vplivala na svetovno oskrbo s hrano?
Svetovni program Združenih narodov za hrano (WFP) opozarja, da bi lahko ruski napad na Ukrajino ogrozil svetovne zaloge hrane.
Pri tem jih posebej skrbijo države Bližnjega vzhoda in Azije, saj so te v največji meri odvisne od preskrbe z osnovnimi žiti, ki najrevnejšemu prebivalstvu zagotavljajo večino prehrane, povzema Slovenska tiskovna agencija (STA).
Sodelovanje z drugimi proizvajalci žita
»V 81 državah že 276 milijonov ljudi trpi za lakoto. Svet si preprosto ne more privoščiti še enega konflikta,« je dejal Martin Frick, direktor berlinskega urada WFP. Opozoril je, da se bo učinek rusko-ukrajinske vojne čutil daleč onkraj njenih meja.
Egipt, najbolj poseljena država v arabskem svetu, večino pšenice uvozi iz Rusije in Ukrajine. Enako Tunizija, ki se močno zanaša na kruh kot na glavni segment prehrane. Države iščejo druge vire pšenice, kot sta Argentina in Romunija, vendar ostaja vprašanje, ali bodo te države lahko zadostile velikemu povpraševanju, poročajo tuji mediji.
Vpliv na socialno stabilnost
Po podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) so se cene živil v letu 2021 zvišale za 28 odstotkov in tako dosegle najvišjo raven v zadnjih desetih letih. Znatnemu povišanju cen so botrovale predvsem motnje v dobavni verigi zaradi negativnega vpliva pandemije.
Strokovnjake skrbi, da bi rusko-ukrajinski vojaški spopad dodatno ogrozil dobavne verige in poskrbel za ponovno višanje cen, kar bi na milijone ljudi porinilo v še globljo revščino.
Krizo je treba preprečiti
Na dan, ko je Rusija začela vojno operacijo, so se vrednosti terminskih pogodb za pšenico in koruzo v ZDA zvišale in tako začele dosegati rekordne vrednosti, prav tako pa je soja dosegla najvišjo vrednost od leta 2012.
Poskočile so tudi cene gnojil. Rusija je namreč ena njihovih največjih izvoznic. Pomanjkanje gnojil tako ogroža svetovno pridelavo poljščin in posledično vpliva na pomanjkanje hrane.
WFP je že novembra opozoril, da se svet sooča s katastrofalno lakoto. »Stroški goriva rastejo, cene hrane rastejo, gnojila so dražja in vse to vodi v nove krize,« je takrat dejal izvršni direktor programa David Beasley.
Spopad med Ukrajino in Rusijo je stanje močno poslabšal in ogrozil varnost držav, ki se že tako trudijo nahraniti svoje prebivalstvo, menijo poznavalci in dodajajo, da mora mednarodna skupnost čim prej sprejeti ukrepe, s katerimi bi hitro in učinkovito preprečili prehransko krizo.
Več iz rubrike
ECB tokrat pričakovano brez sprememb obrestnih mer
Evrska denarna oblast ugotavlja, da se inflacija umirja, cenovni pritiski pa so še močni pri storitvah. O obrestnih merah bodo spet odločali junija.
Sezona lova na dividende
Družbe prve borzne kotacije bodo letos za dividende razdelile več kot polovico lanskih dobičkov.
