Umar: Potek vojne bo ključno vplival na gospodarska gibanja
Lanskoletna 10,4-odstotna gospodarska rast v veliki meri odraža nadaljnje zelo dobro prilagajanje gospodarstva in prebivalstva spremenjenim razmeram, so ocenili na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Na prihodnja gospodarska gibanja bo ključno vplival potek vojne v Ukrajini skupaj z vse ostrejšimi sankcijami proti Rusiji.
Realni bruto domači proizvod (BDP) se je v zadnjem trimesečju lani na četrtletni ravni povečal za 5,4 odstotka in na letni za 10,4 odstotka. V celem letu se je BDP povečal za 8,1 odstotka, predkrizno raven iz zadnjega četrtletja 2019 pa je presegel že v tretjem četrtletju, so v sporočilu za javnost zapisali na Umarju in dodali, da je lanskoletna rast BDP presegla pričakovanja v Umarjevi jesenski napovedi in oceno iz decembra.
Večina dejavnosti je sicer predkrizne ravni presegla tekom lanskega leta, izjema pa še vedno ostajajo dejavnosti, povezane s turizmom in osebnim stikom (gostinske in nastanitvene storitve, razvedrilne, športne, rekreacijske in osebne storitve).
Gradbeništvo: Naraščajoče cene in težave pri dobavi materialov
Predvsem se je hitreje krepilo trošenje gospodinjstev v decembru, nekoliko presenetljivo pa se je kljub še vedno prisotnim težavam zaradi motenj v dobavnih verigah v zadnjem četrtletju precej pospešila rast blagovne menjave. Investicijsko aktivnost so lani poganjale predvsem naložbe v opremo in stroje, v gradbeništvu pa so manj ugodna gibanja zaznamovale naraščajoče cene in težave pri dobavi materialov. Končna državna potrošnja se je povečala tudi lani, k čemur so pomembno prispevali izdatki za obvladovanje epidemije covida-19.
Dodana vrednost se je lani po močnem padcu v letu 2020 povečala v večini dejavnosti. »Rast v dejavnostih, vezanih na mednarodno menjavo, ki se je začela krepiti že leta 2020, se je tekom leta nadaljevala, postopoma pa se je krepila rast dejavnosti, usmerjenih na domači trg. Na to je znatno vplivalo sproščanje zajezitvenih ukrepov tekom pomladanskih in poletnih mesecev in nato širša uveljavitev pogoja PCT, ki je v omejenem obsegu dopuščal delovanje najbolj izpostavljenih dejavnosti tudi v času zaostrenih epidemičnih razmer, pozitiven je bil tudi vpliv unovčevanja lanskih in predlanskih turističnih bonov,« je pojasnila direktorica Umarja Maja Bednaš.
Umar na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjuje, da se je v začetku letošnjega leta nadaljevala umirjena rast aktivnosti, zaupanje v gospodarstvo pa se je od novembra povečevalo. Po vmesnem upadu se je povečalo zaupanje v predelovalnih dejavnostih, v zadnjih mesecih sta se povišala tudi kazalnika zaupanja v storitvah in zaupanja potrošnikov.
»Ti kazalniki pa še ne zajemajo odziva na vojno v Ukrajini, katere potek bo, skupaj z vse ostrejšimi sankcijami proti Rusiji, ključno vplival na gospodarska gibanja, pa tudi na oblikovanje izhodišč ter predpostavk za pripravo makroekonomskih napovedi; zadnje napovedi mednarodnih institucij teh dogodkov in morebitnih posledic namreč še ne vključujejo,« je pojasnila Bednaševa.
Po njenih besedah gre za razmere in gospodarske sankcije, »kakršnim pravzaprav še nismo bili priča in je težko oz. praktično nemogoče oceniti, kako globoke bodo posledice«.
Vojna v Ukrajini dodatno povečala tveganje za nadaljnjo rast cen
»Poleg tega bodo na nadaljnjo gospodarsko aktivnost ob še vedno visoki negotovosti v povezavi z epidemičnimi razmerami pomembno vplivali sproščanje zajezitvenih ukrepov, omejitve na strani ponudbe na globalni ravni in hitrost njihovega razreševanja, pomanjkanje usposobljene delovne sile v posameznih dejavnostih in visoke cene energentov, kjer se tveganja za še hitrejšo rast povečujejo,« je še dejala direktorica Umarja.
Vojna v Ukrajini je tudi še dodatno povečala tveganja za nadaljnjo rast cen. Rast cen energentov na mednarodnih trgih se je že okrepila, kar se bo po Umarjevi oceni razmeroma hitro prelilo tudi v cene življenjskih potrebščin. Višja je tudi rast cen določenih kmetijskih proizvodov, krmil in nekaterih neenergetskih surovin, kar lahko še dodatno okrepi rast cen hrane in tudi neenergetskega industrijskega blaga.
Več iz rubrike
ECB tokrat pričakovano brez sprememb obrestnih mer
Evrska denarna oblast ugotavlja, da se inflacija umirja, cenovni pritiski pa so še močni pri storitvah. O obrestnih merah bodo spet odločali junija.
Sezona lova na dividende
Družbe prve borzne kotacije bodo letos za dividende razdelile več kot polovico lanskih dobičkov.
