Analiza potrdila: Hrvaška se sooča s krizo stoletja

Letošnja turistična sezona na Hrvaškem presega pričakovanja, a tudi polne denarnice turistov ne morejo popraviti škode, ki jo je zaradi posledic pandemije covida-19 utrpela najbolj dobičkonosna panoga na Hrvaškem.

Tudi če se turistična sezona 2021 konča z realizacijo več kot 70 odstotkov fizičnih in finančnih rezultatov iz leta 2019, sektor pričakuje močne srednjeročne posledice pandemije, poroča lokalni Poslovni dnevnik.
 

Še posebej skrb vzbujajoča dva kazalnika

Podjetniki v turističnem sektorju se že soočajo z izzivi, kot sta padec dobička in huda kadrovska kriza, kar bo privedlo do upada naložb in zmanjšane kakovosti storitev. To je rezultat padca lanskoletnih prihodkov in zmanjšanje turističnih delavcev, je pokazala finančna analiza hrvaškega gostinstva, ki jo je na podlagi letnih poročil izvedlo svetovalno podjetje 505 Savjetovanje.

»Analiza kaže, da je glede finančnih učinkov to najmočnejša turistična kriza v zadnjem stoletju,« je povedala direktorica podjetja Sanja Čižmar. Še posebej pa jo skrbita dva kazalnika. Prvi je stopnja znižanja razpoložljivega zaslužka pred obrestmi, amortizacijo in davki za kar 86 odstotkov v primerjavi s tržno vrednostjo leta 2019, kar na srednji rok ogroža naložbeni potencial turizma.

Drugi skrb vzbujajoč kazalnik je zmanjšanje število zaposlenih v sektorju za 15 odstotkov v samo enem letu, vključno s stalnimi in sezonskimi delavci.
 

Mali podjetniki bolj odporni na krizo

V nastanitvenem in gostinskem sektorju je bil lani zabeležen 44-odstotni padec prihodkov v primerjavi z letom poprej. Dobiček iz poslovanja se je zmanjšal za 86 odstotkov, v hotelirstvu pa za kar 89 odstotkov. Stroški dela so v povprečju padli za 12 odstotkov.

Tudi segment nastanitev je bil bistveno slabši od kavarn in restavracij, kjer se je zaposlenih na uro zmanjšalo na pet odstotkov, v primerjavi s 26 odstotki v hotelih in kampih.

Padec čistega dobička pri nastanitvenih dejavnostih je bil 35-odstotni, poroča Poslovni dnevnik. »Zanimivo je, da so mikro in mali podjetniki pokazali večjo odpornost na finančno krizo primerjavi z večjimi podjetniki,« je dejala Čižmarjeva.

Mikro in mali podjetniki v turističnem sektorju (brez obrtnikov) ustvarijo kar 61 odstotkov celotnega dohodka v turizmu, hkrati pa zaposlujejo 68 odstotkov celotnega povprečnega števila zaposlenih glede na delovni čas.

Čižmarjeva je mnenja, da so mala podjetja pokazala večjo odpornost na krizo glede na nižjo stopnjo padca prihodkov in manjši delež izgube prihodkov zaradi lanskoletne izrazite sezonske koncentracije povpraševanja. »Srednja in velika podjetja imajo na splošno vse leto bolj uravnoteženo poslovanje, lani pa so zaradi pandemije in mobilnosti prebivalcev imeli izjemno visoko sezonskost,« pojasnjuje Čižmarjeva.

Negativen vpliv krize bo daljnosežen

V normalnem tržnem obdobju turizem neposredno in posredno prispeva 16,9 odstotka bruto dodane vrednosti, zaposluje 23 odstotkov vseh delavcev v državi in ustvari 11 odstotkov vseh investicij.

Zato bo imel negativen vpliv krize daljnosežne posledice, ne le na zaposlenost in finančno moč sektorja, ampak tudi na naložbeni potencial in poslovanje drugih s tem povezanih segmentov gospodarstva, so prepričani poznavalci.
 
Medtem ko je lani največji izziv predstavljalo prestrukturiranje poslovanja v smislu racionalizacije stroškov za preživetje, je letos ključni izziv bolj operativne narave – kako zagotoviti kvalitetno storitev kljub pomanjkanju zaposlenih, pojasnjuje Čižmarjeva.
 

Ključno je ohranjanje konkurenčnosti

Hkrati pa dodaja, da bi se morala Hrvaška v turizmu osredotočiti na ohranjanje konkurenčnosti v Sredozemlju, pri čemer je ključno vprašanje dela. Potrebno bo aktivirati dodatne skupne in usklajene dejavnosti vseh deležnikov iz javnega in zasebnega sektorja, da bi v turistični sektor privabili delavce.

Padec plač v turizmu za devet odstotkov zagotovo ne bo pripomogel k temu. Čeprav je to posledica krize v pandemiji, gre za trend, ki dodatno poudarja vrzel med povprečnimi plačami v gostinstvu na Hrvaškem in v tujini, hkrati pa negativno vpliva na konkurenčnost tega sektorja, poudarjajo strokovnjaki.