Hrvaška že razmišlja o jesenski inflaciji

Podražitve gradbenega materiala in ostalih surovin v zadnjem času kaže na to, da Hrvaško v jeseni čaka morebitna inflacija. Podpredsednica hrvaške gospodarske zbornice Mirjana Čagalj je prepričana, da to tega ne bo prišlo, piše Poslovni Dnevnik.

Podražitev gradbenih materialov

»Obstaja nekaj majhnih kazalnikov, vendar nobeden ni tako močan, da bi lahko trdili, da nas jeseni čaka huda inflacija,« je povedala. Čeprav so se gradbeni materiali v tej državi že močno podražili.

Od novembra, odkar spremljajo gibanje cen, so se železo, baker in aluminij podražili za med 80 do 200 odstotkov. Železo se je podražilo za 150 odstotkov, iz 3,8 na 8,6 evra, baker pa iz 2 na 4,14 evra za kilogram.

Tudi cene osnovnih izdelkov iz polipropilena, ki so sestavni deli za cevi, so se zvišale iz 800 na 2200 evrov na tono. Tako zvišanje cen ovira gradbene projekte, so prepričani poznavalci.
 

Gospodarska zbornica priskočila na pomoč

Čagaljeva je prepričana, da so za velik poskok cen krive motnje v cenah nafte, zmanjšanje proizvodnje in trenutno veliko povpraševanje. »Nihče ni mogel tega predvideti pred skokom cen, zato so tisti, ki so se vnaprej dogovarjali o poslih v težavah, » je prepričana Čagaljeva. Dodala je še, da gospodarska zbornica, tistim, ki se spopadajo s temi ovirami, pomaga, da projekti ne stojijo.

Kot je povedala podpredsednica gospodarske zbornice, veliko komunicirajo z vlado, opozarjajo ministrstvo in svetujejo, kako je to mogoče urediti preko zakona o obligacijskih razmerjih in zakona o javnih naročilih. »Trenutne predpise je treba upoštevati, v prihodnosti pa jih je treba spremeniti,« je povedala Čagaljeva.
 
Zaradi dviga cen gradbenega materiala, bi se lahko nekateri pomembni projekti, kot je popotresna obnova Zagreba, znašli v težavah, so prepričani strokovnjaki.
 

Bolje urediti ceno, kot pa izgubiti izvajalca

Hrvaški hidrometeorološki zavod se je v dogovoru z regulativno agencijo hitro odzval in dal navodila, kako nameravajo uravnavati cene in urediti tekoče projekte, poroča Poslovni Dnevnik. Zavedajo se, da gradbena podjetja ne smejo zapustiti projektov, sicer bodo na naslednjem razpisu cene višje. »Bolje je urediti ceno nekaterih materialov, kot pa izgubiti izvajalca,« je prepričana Čagaljeva.

Ko je bil sprejet zakon o obnovi, je država regulirala najvišjo ceno. V javne razpise se ne bo vmešavala, lahko pa pomaga, tako kot je pomagala mnogim podjetjem v času pandemije covida-19. Nemčija je izdala navodilo, da podjetja, ki zaradi nabave materiala zamujajo z roki, ne bodo kaznovana. Enako so storile tudi druge evropske države, poroča Poslovni Dnevnik.

Glede nadaljnjih sprememb cen je Čagaljeva povedala, da ne verjame, da se bodo cene znižale, vsaj glede na trenutne naftne trende.