EU sledi ZDA, ki so začele napad na Kitajsko gospodarstvo

Globalna pandemija je v nekaj mesecih spremenila diskurz o svetovnem redu, konkurenci in moči Kitajske.
Fotografija: Predsednik Kitajske Xi Jinping FOTO: REUTERS/Carlos Barria 
Odpri galerijo
Predsednik Kitajske Xi Jinping FOTO: REUTERS/Carlos Barria 

V ozadju pandemije covid-19, ki je imela šokanten vpliv na svetovno gospodarstvo, je EU - po Združenih državah Amerike - sprožila ofenzivo proti kitajski gospodarski širitvi in ​​pospešila prizadevanja za koncentracijo proizvodnje doma ali bližje svojim mejam. Vendar velika večina nacionalnih podjetij (dobrih 80 odstotkov) ni pripravljena preusmeriti proizvodnje na druge trge, saj je to lahko škodljivo, piše Bloomberg.

Tako po besedah ​​ustanovitelja italijanske blagovne znamke čevljev Baldinini, podjetje za proizvodnjo uporablja tovarno v Shenzhenu na Kitajskem, kar zniža stroške za 75 odstotkov. Proizvodnjo je mogoče prestaviti le, če italijanska vlada zniža davke in stroške dela, pravi.



Pobuda EU zajema širok spekter vprašanj. Strategija razvoja farmacevtskega sektorja je prednostna naloga. Po navedbah nemškega podjetja Stada Arzneimittel AG Kitajska proizvaja približno 40 odstotkov aktivnih farmacevtskih sestavin. Zato po mnenju Bloomberga zagotavljanje strateške avtonomije na tem področju za EU ne bo enostavno.

Težave obstajajo tudi v avtomobilski industriji, zlasti za Nemčijo, ki je najbolj odvisna od svetovnih dobaviteljev - predstavljajo 17 odstotkov proizvodnje. Kitajska zagotavlja približno 40 odstotkov dobav za nemškega proizvajalca avtomobilov Volkswagen AG.

Francija in Nemčija sta se odločili združiti moči in izzvati Kitajsko kot vodilnega proizvajalca baterij za električna vozila. V prihodnjih letih naj bi v proizvodnjo vložili približno 8,2 milijarde evrov.

Po mnenju strokovnjakov se je evropsko gospodarstvo začelo postopno okrevati od posledic krize, ki jo je izzval covid-19. Javno razpoloženje na področju zaposlovanja se je bistveno izboljšalo, vendar v številnih sektorjih kazalniki ostajajo za 60 odstotkov nižji, kot so bili pred epidemijo.
 

Več iz rubrike