Ducat centralnih bank spodbuja podnebno krizo

Med letoma 2016 in 2020 centralne banke niso preprečile financiranja fosilnih goriv v višini 3200 milijard evrov. Te imajo sicer dostop do močnih orodij za spopadanje s podnebno krizo, ki je po mnenju mnogih preveč pereča, da bi se lahko tako ključne ustanove obotavljale.

Zanamcem zapuščamo vse bolj sovražno okolje

 
Unicef je avgusta poročal, kako je milijarda otrok že zdaj izpostavljena »izjemno visokemu tveganju« zaradi posledic hitro spreminjajočega se podnebja, kot so vročinski valovi, poplave, cikloni, bolezni in suša. Podnebna aktivistka Greta Thunberg je v odzivu na to grozljivo številko dejala: »Svet podnebne krize še vedno ne obravnava kot izredne razmere. Še vedno se samo pogovarjamo in dodajamo 'zeleni sijaj', namesto da bi resnično ukrepali.«
 
»Ni težko razumeti, zakaj je generacija mladih aktivistov še vedno tako jezna na starejšo generacijo,« meni Andy Rowell, raziskovalec na britanski univerzi v Bathu in član neprofitne organizacije Oil Change International. V razpravi o podnebnih spremembah je veliko vprašanj povezanih s financami. Centralne banke bi lahko igrale ključno vlogo pri preusmerjanju finančnih tokov od nafte, zemeljskega plina in premoga k okolju prijaznim rešitvam, ki so potrebne za spopadanje s podnebno krizo. To pa se do danes še vedno ni zgodilo.
 
»Zahteva je preprosta: prenehajte financirati podnebni kaos in vlagajte v čiste obnovljive vire energije,« pravi Rowell. Ta je skupaj s člani Oil Change International in drugimi organizacijami sodeloval pri ustvarjanju 39 strani dolgega poročila z naslovom 'Unused tools: How central banks are fueling the climate crisis' (vir), povzetek pa zapisal na spletni strani omenjene organizacije.
 

Prenehati moramo z vlaganjem v fosilna goriva

 
Vse več organizacij poziva k prenehanju raziskovanja in proizvodnje fosilnih goriv, kar pomeni, da je treba ustaviti financiranje novih projektov na tem področju. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je priznala, da moramo ustaviti vse nove naložbe v širitev ponudbe fosilnih goriv, če želimo omejiti podnebno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija.
 
Vodilni svetovni znanstveniki Medvladnega foruma za svetovne spremembe (IPCC) so pred kratkim izdali »rdečo kodo« za človeštvo in povedali, da moramo prenehati vlagati v fosilna goriva. Toda kljub tem opozorilom, nenehnim rekordnim poplavam in požarom ter najnovejšemu poročilu Unicefa se to še vedno ne dogaja.
 
Poročilo organizacije Oil Change International razkriva, da 12 največjih centralnih bank na svetu s svojo politiko in neposrednim financiranjem še naprej podpira fosilna goriva. V poročilu so analizirali uspešnost odzivanja centralnih bank na podnebno krizo in ugotovili, da se nobena od 12 bank po nobenem merilu ne približuje Pariškemu sporazumu. Merila so se osredotočala na tri vidike funkcij centralnih bank: upravljanje sredstev, pravila in podpora poslovnim bankam ter politika in raziskave.
 
V poročilu je bilo ugotovljeno, da centralne banke med letoma 2016 in 2020 niso preprečile financiranja fosilnih goriv v višini 3200 milijard evrov. Strokovnjaki so zbrali na njegovi podlagi vrsto priporočil za boljše usklajevanje dejavnosti centralnih bank s podnebnimi cilji. Poročilo omenja 12 največjih centralnih bank: evropska (ECB), ameriška (Fed), kanadska, kitajska, francoska, nemška, italijanska, indijska, japonska, ruska, švicarska in centralna banka Združenega kraljestva.
 

Čas za ukrepanje je zdaj

 
»Centralne banke imajo dostop do močnih orodij za spopadanje s podnebno krizo, vendar jih ne uporabljajo,« je dejal David Tong, vodja globalne industrijske kampanje pri organizaciji Oil Change International in avtor poročila. »Podnebna kriza je preveč huda in nujna, da bi se lahko ključne ustanove obotavljale, medtem ko bi lahko vodile finančni sektor v novo, podnebju prijazno smer.«
 
Danisha Kazi, višja ekonomistka pri britanski organizaciji Positive Money, je dejala: »Civilna družba se vse bolj strinja, da največje svetovne centralne banke ne igrajo svoje vloge pri reševanju podnebne krize. Medtem ko se še naprej izogibajo svojim dolžnostim do javnosti, bodo najbolj ranljive skupine, zlasti skupnosti na globalnem jugu, še naprej vedno bolj trpele zaradi njihovega neukrepanja.«
 
Direktorica Unicefa, Henriette Fore, je ob izidu Unicefovega poročila dejala, da so podnebne spremembe zelo nepravične. »Čeprav nihče od otrok ni odgovoren za naraščajoče globalne temperature, bodo prav oni plačali najvišje stroške. Najbolj bodo trpeli otroci iz držav, ki so za situacijo najmanj odgovorne.«