Prihajajoča naftna kriza

Investicij v črpanje nafte je vse manj, povpraševanje se trenutno povečuje, vlade pa se osredotočajo na okolju prijazno politiko.
Fotografija: Črpanje nafte na kopnem, Francija, 28. marec, 2019. Foto: Christian Hartmann/Reuters
Odpri galerijo
Črpanje nafte na kopnem, Francija, 28. marec, 2019. Foto: Christian Hartmann/Reuters

Cene nafte so 20. aprila leta 2020 prvič v zgodovini dosegle negativne vrednosti. To je bila med drugim tudi posledica zaprtja svetovnega gospodarstva zaradi pandemije. Toda sedaj se trend obrača in cena za 159-litrski sodček surove nafte se giblje okoli 70 dolarjev. Ceno sicer določa razmerje med povpraševanjem in ponudbo, slednja pa lahko zaradi manjših investicij v naftno industrijo zaide v težave.
 

Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

 
Svetovno povpraševanje po nafti se ponovno povečuje, kot je razvidno iz avgustovskega poročila Mednarodne agencije za energijo (IEA). Ob trenutnem trendu bi lahko svetovno povpraševanje do leta 2022 doseglo enako raven kot v predkoronskem letu 2019, torej okoli 100 milijonov sodčkov surove nafte na dan. V letu 2020 je povpraševanje sicer drastično padlo na približno 90 milijonov sodčkov na dan.
 
image_alt
Bo kriza s kontejnerji uničila božič?

Problem lahko nastane po letu 2022, ko naj bi se povpraševanje vrnilo v ustaljene tirnice, obenem pa so se v zadnjih letih investicije v naftno industrijo zmanjšale. Poleg tega so trenutna nahajališča nafte vedno bolj izrabljena, po nekaterih podatkih naftne vrtine vsako leto izgubijo za štiri milijone sodčkov nafte. Ker naj bi bilo povpraševanje do leta 2026 še višje, so investicije nujno potrebne, navaja spletna stran Seeking Alpha.
 
Naftna ploščad v bližini Libije, 5. oktober, 2017. Foto:Darrin Zammit Lupi/Reuters
Naftna ploščad v bližini Libije, 5. oktober, 2017. Foto:Darrin Zammit Lupi/Reuters
Veteran naftne industrije z 38-letnimi izkušnjami, David Messler, je v ločenem članku zapisal, kaj se dogaja z investicijami v naftni industriji. »Trg je naftnim podjetjem podal precej jasno sporočilo,« je zapisal Messler. Pojasnjuje, da investicijski skladi, ki vlagajo v »zeleno energijo« in vladni odloki o zmanjševanju ogljikovih izpustov ter prehod na obnovljivo energijo očitno ne želijo novih zalog nafte.
 
Na spletni strani Seeking Alpha menijo, da se pripravlja popolna nevihta. Pomanjkanje investicij v naftno industrijo, pričakovano večje povpraševanje in razni vladni ukrepi lahko pomenijo burno naslednje desetletje za surovo nafto. Sicer strokovnjaki ne napovedujejo visokih cen, toda vlagateljem svetujejo previdnost. Leta 2008 je cena za sodček surove nafte dosegla najvišjo zabeleženo vrednost in sicer skoraj 150 dolarjev.
 

Koliko sodčkov nafte porabimo v Sloveniji?

 
Največ nafte na svetu porabi ZDA in sicer skoraj 20 milijonov 159-litrskih sodčkov surove nafte na dan, kar pomeni, da povprečno vsak Američan porabi dobrih 3500 litrov nafte na leto. Na drugem mestu je Kitajska, ki porabi slabih 13 milijonov sodčkov na dan, skupaj z ZDA pa sta odgovorni za tretjino vseh porabljenih sodčkov dnevno na svetu.
 
image_alt
Nov način pridobivanja energije iz morja

Slovenija je na stotem mestu od 214 držav, za katere spletna stran Worldometer navaja podatke, porabili pa naj bi 52.300 sodčkov na dan. Če nekoliko obrnemo številke, vsak prebivalec Slovenije povprečno porabi 1463 litrov nafte na leto.
 

Več iz rubrike

Produktivnost se povečuje, a je napredek prepočasen

Naš prehod v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo bi moral biti hitrejši, največji manko je pri storitvah, temelječih na znanju, ugotavlja Umar.

»Pandemija je pokazala tako grde kot spodbudne plati človeštva«

Podjetje, ki se odziva na potrebe okolja in vrača družbi, je pripravljeno na nove izzive prihodnosti. In ta prihodnost bo digitalna in trajnostna.

Slovenska senatorka brani ameriške medije pred tehnološkimi velikani

ZDA pripravljajo zakonodajo, po zgledu avstralske, ki bo omejila tržno premoč Googla in Facebooka.

Zgodovina potrjuje: spet je čas za naložbo v plemenite kovine

Naložba v plemenite kovine v času krize zagotavlja visoko stopnjo zanesljivosti. Z naraščanjem inflacije namreč denar izgublja vrednost.