Avtomobil je velik strošek - tako za lastnika kot za družbo
Vožnja z avtomobilom se je v zadnjih mesecih precej podražila. Prijatelj z Dunaja mi je potožil, da je danes za poln rezervoar plačal nekaj deset evrov več kot pred meseci. Nisem ga dodatno jezil z rezultati nedavno objavljene študije, ki kaže, da lastniki avtomobilov niso edini, ki plačujejo skupne stroške avtomobila, kamor spadajo tudi posredni, družbeni.
Marsikdo je pripravljen velik del svojih prihodkov vložiti v lastništvo avtomobila, hkrati pa ne razume, koliko v resnici znašajo tovrstni stroški, še manj pa, kolikšni so skupni družbeni stroški vožnje avtomobila. Celotna družba jo namreč subvencionira na različne načine. To poudarjajo avtorji nedavno objavljene študije Življenjski strošek vožnje avtomobila, in sicer Stefan Gössling, profesor z univerze Lund na Švedskem, ki že četrt stoletja preučuje turizem in promet v kontekstu trajnostnega razvoja, Jessica Kees iz berlinskega Transportation Think Tanka (T3) in Todd Litman s kanadskega Inštituta Victoria za prometno politiko.
Avtorji so analizirali družbene stroške treh modelov avtomobilov v Nemčiji; enega skromnejšega, enega nekoliko dražjega in enega bolj luksuznega. Ugotovili so, da lastniki avtomobilov na splošno podcenjujejo svoje neposredne stroške, medtem ko politiki, urbanisti in prometni strategi podcenjujejo družbene stroške avtomobilov.
Ti stroški niso majhni. Kdor ima v lasti Opel Corso in z njo letno prevozi 15.000 kilometrov v obdobju 50 let (kot je običajno v Nemčiji), je povzročil nastanek skupnih stroškov v višini 599.082 evrov; če ima v lasti VW Golfa, je skupni strošek 653.561 evrov, če pa 50 let vozi Mercedes GLC, je seštevek stroškov 956.798 evrov.
Vsi subvencionirajo mnoge
Lastnik avtomobila plača večino teh stroškov, a ne vseh, pravijo avtorji študije. Lastnik Opla Corse osebno plača 352.974 evrov za omenjenih 15.000 kilometrov znotraj 50 let, preostalih 41 odstotkov skupnih stroškov pa plača celotna družba. Lastnik VW Golfa plača 403.179 evrov, preostalih 38 odstotkov pa pokrije družba. Lastnik Mercedesa GLC plača 679.167 evrov, preostalih 29 odstotkov pa so stroški, ki jih je nase prevzela družba. To pomeni, da družba letno subvencionira lastnike avtomobilov z dobrih 4000 evrov ali pa z več kot 5000 evrov, odvisno od modela.
Družbeni stroški avtomobilov so v zadnjih desetletjih vse bolj v središču pozornosti raziskovalcev. Gospodinjstvo, ki kupi avto, od države pričakuje, da bo gradila in vzdrževala ceste in spremljajočo cestno infrastrukturo, da bo dovolj parkirnih mest ob nakupovalnih ulicah, okoli trgovskih centrov, ustanov itd. Takšna pričakovanja in zahteve ne predstavljajo majhnih stroškov za državo, regionalne vlade in občine. In ti stroški so veliko višji od davčnih prihodkov, ki jih plačajo lastniki avtomobilov.
Stroški prevoza za gospodinjstva drugi najvišji
Transport je v vsaki družbi zelo pomembna dejavnost. V vsaki skupnosti gre pomemben del osebnega dohodka za stroške prevoza. Statistični podatki EU kažejo, da so stroški prevoza drugi najvišji v povprečnem gospodinjstvu, takoj za stroški bivanja (tretja največja postavka so hrana in brezalkoholne pijače). Avtomobil v zasebni lasti je eden največjih virov stroškov tudi v proračunu povprečnega gospodinjstva v industrijsko bolj razvitem delu sveta.
Ljudje z nadpovprečnimi dohodki običajno kupujejo nadpovprečno drage avtomobile. Avtomobili niso dragi le zaradi visoke nabavne cene, ampak tudi zaradi amortizacije (njihova tržna vrednost vsako leto precej upade), obvezne registracije, zavarovanja, cestnin, stroškov parkiranja, popravil, nakupa dodatkov za v avto, kot so otroški sedeži itd, in ne na koncu tudi zaradi goriva.
Zaradi lastništva avtomobila se spreminjajo tudi navade. Tisti, ki je v nakup avtomobila vložil veliko sredstev, se z njim vozi, kadar se le da, in se ne poslužuje uporabe javnih prevoznih sredstev. Po tem, ko se odloči za nakup avtomobila in to stori, je prepričan, da so stroški za vožnjo z njim razmeroma nizki.
Operativni stroški so v zavesti, fiksni pa ne
Pred dvema letoma je skupina avtorjev objavila rezultate študije v prestižni znanstveni reviji Nature, pri čemer so raziskovalci anketirali 6233 lastnikov avtomobilov v Nemčiji. Polovica jih je podcenila mesečne stroške svojih vozil, in sicer v povprečju za 221 evrov na mesec, kar predstavlja 52 odstotkov vseh tovrstnih stroškov. Lastniki avtomobilov zelo dobro poznajo ceno goriva, ne razumejo pa, kako visoki so fiksni stroški, amortizacija, popravila, davki in zavarovanja, ki so vezani na avtomobil.
Nekateri znanstveniki menijo, da bi se marsikdo odpovedal lastništvu avtomobila, če bi se zavedal, koliko stane. Drugi poudarjajo, da se to ne bi zgodilo, ker avto ni le prevozno sredstvo. Odločitev imeti osebni avtomobila ali ne je zelo kompleksna. Ljudje se o izbiri prevoznega sredstva ne odločajo le na podlagi skupne cene avtomobila in stroškov za vožnjo z njim. Študija, izvedena na več metropolitanskih območjih v ZDA, kjer ima velika večina ljudi osebne avtomobile, je pokazala, da bi se ljudje odrekli lastništvu avtomobila, če bi v zameno za to letno dobili v povprečju 11.197 dolarjev. To je bistveno več, kot znaša njihov letni strošek za avtomobil, ki znaša približno 9.000 dolarjev.
Več iz rubrike
Bencin od polnoči dražji za 1,2 centa, dizel pa za 1,4 centra
Liter 95-oktanskega bencina bo znašal 1,469 evra, liter dizelskega goriva 1,499 evra, liter kurilnega olja pa 1,105 evra.
Britanski Obama za načela trajnosti v financah
Chuka Umunna, nekdanji poslanec, je zdaj vodja trajnostnih investicij pri banki J. P. Morgan.