Avstrija: Plin prihaja prepočasi, razmere so resne in napete
V Avstriji, Nemčiji in Švici so resno zaskrbljeni, ali bo dotok ruskega plina v prihodnjih mesecih v pogodbenih količinah. V drugi polovici junija ga je v Avstrijo prispelo zaskrbljujoče manj kot običajno.
Prvega julija so bile kapacitete avstrijskih plinskih rezervoarjev napolnjene s 45,2 odstotka, zato je vprašanje, ali bo uresničen načrt zvezne vlade, da bodo domači rezervoarji do začetka kurilne sezone 80-odstotno napolnjeni. Občutno zmanjšane dobave plina so povzročile "resno in napeto situacijo", je za avstrijsko ORF povedala zvezna ministrica za energijo Leonore Gewessler.
Prejšnji teden je imela avstrijska vlada zaradi tega posebno sejo. V Nemčiji vlada in strokovnjaki pozivajo podjetja, naj si priskrbijo rezervne agregate za proizvodnjo električne energije. Tudi švicarska vlada je opozorila, da lahko to zimo pride do ozkih grl pri oskrbi z energijo. Klaus Müller, predsednik nemške Zvezne agencije za energetsko omrežje (Bundesnetzagentur), je novinarjem medijske skupine Funke dejal, da se boji popolne prekinitve dobave ruskega plina.
Vprašanje je, ali se bo redni remont plinovoda Severni tok 1 sprevrgel v "dolgoročni politični remont". Če plina ne bo dovolj, bo nemško mesto-dežela Hamburg omejila oskrbo s toplo vodo in znižala temperaturo ogrevanja stanovanj in drugih zgradb. Podobne ukrepe napovedujejo tudi v Švici.
V petek je borzna cena zemeljskega plina v Evropi (TTF Futures) padla pod 170 evrov za megavatno uro, toda to je slaba uteha. Majhen padec cen konec prejšnjega tedna je sledil štirim zaporednim tednom skoraj neprekinjenega zviševanja cen, ki so se v tem obdobju več kot podvojile - 13. junija je bila cena ene megavatne ure plina okoli 84 evrov. Redni remont Severnega toka 1, največje plinske žile iz Rusije v zahodno Evropo, se začne 11. julija in naj bi trajal deset dni. Vprašanje je, koliko plina bo prišlo po remontu.
Plinski rezervoarji v Nemčiji, Avstriji in drugih državah imajo zdaj manj plina od načrtovanega, ker je Rusija junija dobavo zmanjšala na le 40 odstotkov normale. Gazprom, ruski dobavitelj plina, pravi, da je to zato, ker Kanada ne vrača turbine ene kompresorske postaje plinovoda. Turbina je bila izdelana v Siemens Energy Canada in je bila na popravilu v Montrealu. Kanada noče vrniti turbine, saj je tovrstni izdelek na seznamu sankcij proti Rusiji.
Nemški zvezni podkancler Robert Habeck je pozval kanadsko vlado, naj pošlje turbino nazaj in omogoči Zahodni Evropi, da napolni svoje rezervoarje. Nemci pravijo, da bi z vrnitvijo turbine Putinu onemogočili izgovor, zakaj dobavlja manj plina od pogodbenega, hkrati pa se zavedajo, da ima Ukrajina, predvsem prek svoje ukrajinsko-kanadske skupnosti, velik vpliv na kanadsko vlado, da ne vrne turbine. Kanada je v soboto zvečer le dovolila vrnitev turbine.
Ni plina, ni dela
Za avstrijski trg dela bi imele večje motnje pri dobavi ruskega plina resne posledice, je opozoril Johannes Kopf, predsednik uprave AMS-a, avstrijskega zavoda za zaposlovanje. Plin je eden glavnih virov energije za industrijska podjetja v državi, zato bi njegovo pomanjkanje povzročilo velik šok na trgu dela. »Odkrito povedano, če plin ne bo tekel, bomo takoj imeli več sto tisoč ljudi s skrajšanim delovnim časom,« je dejal Kopf v intervjuju za Ö1, prvi radijski program ORF-a.
Edina dobra novica pri vsem tem je, da AMS in nasploh Avstrija zaradi izkušenj s pandemijo covida-19 veliko bolje znata organizirati skrajšani delovni čas v izjemnih razmerah. Kopf pravi, da je »pred dvema letoma v Avstriji to vedelo 20 ljudi, zdaj pa jih imamo 1000«.
Nezadostne količine plina so Damoklejev meč za avstrijski trg dela, ki ima trenutno povsem druge težave. Trenutno je rast avstrijskega gospodarstva približno 2,5 odstotka na letni ravni. Za marsikatero delovno mesto delodajalci ne najdejo ljudi. V začetku julija je AMS imel prijavljenih 141.000 odprtih delovnih mest. Kopf pravi, da jih je dejansko veliko več, saj vsi delodajalci ne iščejo delovne sile prek AMS.
Dolgo časa so delodajalci lahko izbirali, koga bodo zaposlili, zdaj pa ne več. Še posebej veliko primanjkuje ljudi v turizmu in gostinstvu. Kopf priznava, da so plače v turizmu relativno nizke. Poleg tega se številni potencialni delavci nočejo sprijazniti s slabimi spremljajočimi pogoji dela v turizmu, kot so slabši stanovanjski pogoji, težave z vrtci in podobno.
Dunaj ima rezervno rešitev
Avstrijska prestolnica, mesto-dežela Dunaj ima po besedah odgovornih za dunajsko energetiko dovolj zalog plina. V izjemnih primerih lahko štiri dunajske toplarne na plin uporabljajo tudi kurilno olje, pravijo v Wien Energie.
Michael Strebl, predsednik uprave Wien Energie, poudarja, da za prehod s plina na olje v teh toplarnah niso potrebne večje predelave, saj gre za tako imenovane bivalentne obrate. Za razliko od plinskih rezervoarjev v drugih avstrijskih deželah so dunajski v drugi polovici junija bili že 84-odstotno napolnjeni. Mestni očetje pravijo, da bodo popolnoma polni do septembra/oktobra.
Več iz rubrike
Brez omrežij ne bo niti vetrnic in sončnih elektrarn
Elektrodistributerji nimajo niti dovolj denarja niti kadrov za zeleni prehod, pravijo poznavalci.
Bogate podpore obnovljivim virom ne prepričajo vseh
Milijoni bodo šli v spodbude za vetrnice in sončne elektrarne, a to naj bo tam, kjer je omrežje.
