Ruska plinska kriza se poglablja, Nemčiji grozi recesija

Nemški regulator je v torek, 21. junija, opozoril, da največje evropsko gospodarstvo čaka recesija, če se bo oskrba z ruskim plinom popolnoma ustavila.
Fotografija: Logotip največjega proizvajalca zemeljskega plina na svetu, ruske družbe Gazprom, 31. marec 2022. Foto: Reuters
Odpri galerijo
Logotip največjega proizvajalca zemeljskega plina na svetu, ruske družbe Gazprom, 31. marec 2022. Foto: Reuters

Vse več držav članic Evropske unije je predstavilo, ali že aktiviralo, prve faze načrtov za reševanje plinske krize, ki jo je povzročila vojna v Ukrajini. EU je sicer pred vojno kar 40 odstotkov svojih potreb po plinu pokrivala z Rusijo, Nemčija pa celo 55 odstotkov. To pomeni, da je na svetovnem trgu s plinom, ki je že zdaj zelo omejen, nastala ogromna vrzel, ki jo je treba zapolniti. Nekatere države so se na to odzvale tako, da so začasno preklicale načrte za zaprtje elektrarn na premog.

Recesija v Nemčiji neizogibna?

Nemčijo čaka recesija, če se bo oskrba z ruskim plinom popolnoma ustavila, Italija pa je dejala, da bo razmislila o finančni podpori za pomoč podjetjem pri polnjenju skladišč plina, da bi se pozimi izognila globlji krizi, navaja Reuters. Od Baltika na severu do Jadrana na jugu so države EU sicer predstavile ukrepe za obvladovanje krize v oskrbi, potem ko je zaradi ruske invazije v Ukrajino energija postala središče gospodarske bitke med Moskvo in Zahodom.

image_alt
Tri 'ugodne' naložbene možnosti, kljub ponovnemu zvišanju cen nafte

Cene plina so dosegle rekordne vrednosti, kar je povzročilo skokovit porast inflacije in še povečalo izzive za oblikovalce politik, ki skušajo Evropo potegniti iz gospodarskega prepada. Nemško industrijsko združenje BDI je v torek, 21. junija, znižalo napoved gospodarske rasti za leto 2022 s (pred vojno pričakovanih) 3,5 na 1,5 odstotka. Dejalo je, da bo zaradi ustavitve dobave ruskega plina recesija v največjem evropskem gospodarstvu neizogibna.

Cevi na kopenskih objektih plinovoda Severni tok 1 v Lubminu v Nemčiji, 8. marec 2022. Foto: Hannibal Hanschke / Reuters
Cevi na kopenskih objektih plinovoda Severni tok 1 v Lubminu v Nemčiji, 8. marec 2022. Foto: Hannibal Hanschke / Reuters
Ruski plin se sicer še vedno črpa prek Ukrajine, vendar v zmanjšanem obsegu. Plinovod Severni tok 1 pod Baltskim morjem, ki je ključna oskrbovalna pot za Nemčijo, deluje le s 40-odstotno zmogljivostjo. Moskva trdi, da zahodne sankcije ovirajo popravila, Evropa pa pravi, da je to izgovor za zmanjšanje pretoka, povzema mednarodna tiskovna agencija.

Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck je dejal, da zmanjšana dobava pomeni gospodarski napad in je del načrta ruskega predsednika Vladimirja Putina za vzbujanje strahu. »To je nova razsežnost,« je dejal nemški minister in dodal: »Ta strategija ne sme biti uspešna.«

Upočasnitev dobave plina je ovirala prizadevanja Evrope, da bi napolnila skladišča, ki so zdaj približno 55 odstotkov polna, in tako dosegla cilj za celotno EU, ki je 80 odstotkov do oktobra in 90 odstotkov do novembra, kar je raven, ki naj bi bloku pomagala preživeti zimo, če bi bila oskrba še naprej motena. Italijanska vlada je medtem prav tako včeraj napovedala prve ukrepe za povečanje skladiščenja plina, potem ko je energetsko podjetje Eni več kot teden dni poročalo o pomanjkanju pretoka iz Rusije.

image_alt
Kitajska potiho kupuje rusko nafto po znižani ceni

Minister za ekološki prehod Roberto Cingolani je v izjavi pojasnil, da italijanska vlada načrtuje nakup premoga, če se bo morala zaradi varčevanja s plinom zateči k uporabi elektrarn na premog. Cingolani je tudi pozval italijanskega upravljavca plinskega omrežja Snam, naj sprejme ukrepe, ki bodo pomagali doseči zaloge plina na približno načrtovano raven za junij.

Načrt za obvladovanje krize

Z izjemo Italije, so nekatere večje evropske države, denimo Avstrija, Danska, Nemčija in Nizozemska, že aktivirale prvo stopnjo zgodnjega opozarjanja v okviru tristopenjskega načrta za obvladovanje krize pri oskrbi s plinom. Nemški regulator za plin je po navedbi Reutersa predstavil podrobnosti novega sistema dražb, ki naj bi se začel izvajati v prihodnjih tednih in katerega namen je spodbuditi proizvajalce k manjši porabi plina.

Foto: Wolfgang Rattay / Reuters 
Foto: Wolfgang Rattay / Reuters 
Vodja omenjenega regulatorja se je spraševal, ali bo država s sedanjo dobavo plina sploh preživela zimo. Pred tem je dejal, da je še prezgodaj za razglasitev izrednih razmer ali tretje faze kriznega načrta. Predsednik uprave največjega nemškega energetskega podjetja RWE, Markus Krebber, je dejal, da ima Evropa malo časa za načrtovanje.

»Kako bi prerazporedili plin, če bi bili popolnoma odrezani od omrežja? Na evropski ravni trenutno ni nobenega načrta, saj vsaka država pripravlja svoj načrt za izredne razmere,« je dejal na nedavnem dogodku industrije. Rastoče evropske cene so sicer pritegnile več tovora utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), vendar Evropa nima infrastrukture, da bi lahko pokrila vse svoje potrebe po utekočinjenem zemeljskem plinu.

image_alt
Nasvet: Vozimo ustrezno in prihranimo 10 odstotkov goriva

Evropa si prizadeva za večjo oskrbo po plinovodih od lastnih proizvajalcev, kot je Norveška, in drugih držav, vključno z Azerbajdžanom, vendar večina proizvajalcev že presega meje proizvodnje. Celo majhna porabnica Švedska se je pridružila evropskim zaveznikom in sprožila prvo fazo svojega načrta za energetsko krizo, navaja Reuters

Švedska, kjer je leta 2020 plin predstavljal le tri odstotke porabe energije, je odvisna od oskrbe s plinom po ceveh iz Danske, kjer so skladišča zdaj 75 odstotkov polna. Danska je sicer v ponedeljek, 20. junija, prav tako aktivirala prvo fazo svojega načrta za izredne razmere.

Po drugi strani pa naj Slovenija ne bi imela razloga za skrb. V družbi Plinovodi, ki zagotavlja prenos plina po slovenskem prenosnem sistemu, so namreč nedavno pojasnili, da se iz avstrijske smeri dobavljajo vse nominirane količine. Motenj v prenosu ni, če bi do njih prišlo, pa lahko omogočajo dobavo količin iz italijanske in deloma iz hrvaške smeri, povzema Slovenska tiskovna agencija (STA).

image_alt
Nemčija: Kakšna je cena pesimističnega scenarija vojne v Ukrajini?

Več iz rubrike

Produktivnost se povečuje, a je napredek prepočasen

Naš prehod v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo bi moral biti hitrejši, največji manko je pri storitvah, temelječih na znanju, ugotavlja Umar.

»Pandemija je pokazala tako grde kot spodbudne plati človeštva«

Podjetje, ki se odziva na potrebe okolja in vrača družbi, je pripravljeno na nove izzive prihodnosti. In ta prihodnost bo digitalna in trajnostna.

Slovenska senatorka brani ameriške medije pred tehnološkimi velikani

ZDA pripravljajo zakonodajo, po zgledu avstralske, ki bo omejila tržno premoč Googla in Facebooka.

Zgodovina potrjuje: spet je čas za naložbo v plemenite kovine

Naložba v plemenite kovine v času krize zagotavlja visoko stopnjo zanesljivosti. Z naraščanjem inflacije namreč denar izgublja vrednost.