Nemčija: Kakšna je cena pesimističnega scenarija vojne v Ukrajini?

Dosedanji potek vojne in sankcije proti Rusiji in Belorusiji so prizadeli poslovanje številnih nemških in drugih evropskih podjetij.
Fotografija: Berlin, Nemčija
Odpri galerijo
Berlin, Nemčija

Vojna v Ukrajini je zavora za normalno delovanje gospodarstva, za nekatere države večja, za nekatere nekoliko manjša. Najnovejše, aprilsko poročilo Nemške zvezne banke (Bundesbank) navaja, da bi nemško gospodarstvo lahko – če se bo vojna zaostrila in njene negativne posledice razširile – zabeležilo letošnji padec bruto domačega proizvoda (BDP) do pet odstotkov. V tem poročilu najdemo tudi Slovenijo kot državo, ki je izpostavljena še večjemu tveganju, ker z Rusijo in Ukrajino posluje relativno več kot Nemčija.

image_alt
Inflacija spreminja nakupovalne navade Avstrijcev

Dosedanji potek vojne in sankcije proti Rusiji in Belorusiji so prizadeli poslovanje številnih nemških in drugih evropskih podjetij. Scenarij popolne zaustavitve izvoza v Rusijo bi za Nemčijo pomenil zmanjšanje celotnega izvoza za približno 2,25 odstotka - kar hkrati pomeni skoraj en odstotek padca nemškega BDP.

Te številke so nekoliko višje, če analiziramo valutno območje EU, vse države, kjer je evro nacionalna valuta. »To je zato, ker imajo Finska, Slovenija, Slovaška, pa tudi baltske države močnejše gospodarske odnose z Rusijo in Ukrajino,« pišejo analitiki Bundesbanke. Približno 15 odstotkov litovskega izvoza gre v Rusijo in Ukrajino, kar je približno devet odstotkov litovskega BDP.

Sledi Latvija, ki v zunanjetrgovinski trgovini z Rusijo in Ukrajino ustvari približno sedem odstotkov BDP. Tretja na lestvici je Estonija, kjer je ta delež dobre tri odstotke, četrta Slovaška, takoj za tem peta Slovenija z dobrim dvoodstotnim deležem, šesta pa soseda Rusije Finska z nekaj manj kot dva odstotka. Sledijo Nizozemska, Belgija in Nemčija, katerih delež BDP, odvisen od poslovanja z Rusijo in Ukrajino, je nekoliko nad ali okoli enega odstotka. Nato so na lestvici Avstrija, Italija, Francija, Ciper, Grčija, Španija, Luksemburg, Irska, Portugalska in Malta.

image_alt
Rusija želi na različne načine dokazati, da lahko živi s sankcijami

Številne pomembne surovine prihajajo na Zahod iz Rusije – in Ukrajine

Makroekonomisti Bundesbanke opozarjajo, da je Rusija ena najpomembnejših svetovnih izvoznic surovin. Je eden od treh največjih svetovnih izvoznikov surove nafte, zemeljskega plina in premoga. EU uvaža skoraj polovico svojega premoga iz Rusije. Delež Rusije v svetovni trgovini s surovo nafto je bil lani približno 12-odstoten, s pomembnimi rafinerijskimi proizvodi, kot so bencin, dizelsko gorivo in kurilno olje, pa približno 10-odstoten.

Pred vojno je bil delež Rusije v svetovni trgovini s plinom približno 20-odstoten. Nemčija uvaža približno 40 odstotkov plina in skoraj 30 odstotkov nafte iz Rusije. Če bi Zahodna Evropa popolnoma prenehala uvažati ruski plin, ga drugi dobavitelji plina na svetovnem trgu kratkoročno ne bi mogli v celoti nadomestiti.

Rusija je vodilni svetovni izvoznik pšenice. FOTO: JURE ERZEN/Delo
Rusija je vodilni svetovni izvoznik pšenice. FOTO: JURE ERZEN/Delo

Prejšnja analiza te problematike, ki je bila narejena konec januarja, manj kot mesec dni pred ruskim napadom na Ukrajino, je pokazala, da bi v Nemčiji in drugod v EU lahko porabo plina najbolj zmanjšali pri proizvodnji električne energije. To bi pomenilo, da bi morale obstoječe plinske elektrarne preiti na zgorevanje nafte ali premoga. Nemčija in nekatere druge države bi mogoče morale aktivirati nedavno zaprte jedrske elektrarne.

Zelo pomemben položaj ima Rusija tudi pri izvozu številnih industrijskih kovin in mineralov: po podatkih Trade Data Monitor (TDM) je ruski delež v tem tržnem segmentu okoli pet odstotkov, s čimer je tretji največji izvoznik na svetu. Države EU so doslej približno 12 odstotkov svojih potreb po industrijskih kovinah in mineralih uvažale iz Rusije.

Rusija je vodilna v svetu pri trženju paladija (30-odstotni delež na svetovnem trgu), niklja (13 %) in aluminija (9 %). Tudi v številnih drugih izjemno pomembnih, kritičnih surovinah je Rusija ena najpomembnejših svetovnih proizvajalk: arzen, svinec, jeklo, industrijski diamanti, galij, germanij, apno, kobalt, magnezij, dušik, fosfati, žveplo, srebro, titan, vanadij in volfram.

Rusija in Ukrajina sta tudi zelo pomembni izvoznici kmetijskih surovin. Obe državi imata visok delež svetovne trgovine s pšenico. Rusija je z 19-odstotnim deležem vodilni svetovni izvoznik pšenice, Ukrajina pa peta največja na svetu z okoli devetodstotnim deležem v svetovnem izvozu tega žita.

image_alt
6 najslabših scenarijev vojne v Ukrajini

V prognostičnem scenariju Bundesbanke, ki upošteva tveganja morebitnih še višjih cen surovin, zmanjšanega tujega povpraševanja ter nekatera druga tveganja in stroške, ki jih povzroča naraščajoča globalna negotovost, stoji, da bo zaradi vojne v Ukrajini letošnji BDP držav, v katerih je valuta evro za okoli 1,6 odstotka nižji kot v primeru, če ne bi bilo vojne in sankcij; iz teh razlogov bo BDP tudi v letu 2023 za 1,7 odstotka nižji, leta 2024 pa približno 1,4-1,5 odstotka.

Več iz rubrike

Komentarji: