Avstrija: državno tožilstvo obtožuje kanclerja, vlada na robu prepada
Državni tožilci trdijo, da so ljudje iz ožjega kroga zveznega kanclerja Sebastiana Kurza po svoji volji oblikovali rezultate raziskav javnega mnenja.
Odpri galerijo
Le nekaj dni po tem, ko je avstrijska zvezna vlada napovedala davčno reformo v skladu s podnebnimi cilji, je postala v Avstriji glavna politična tema nekaj povsem drugega, kar postavlja pod vprašaj preživetje turkizno - zelene vlade. Državni tožilci, specializirani za boj proti korupciji in gospodarskemu kriminalu, trdijo, da so ljudje iz ožjega kroga zveznega kanclerja Sebastiana Kurza po svoji volji oblikovali rezultate raziskav javnega mnenja in za velike zneske davkoplačevalskega denarja kupovali medijske vsebine, ki so poveličevale Kurza.
Seveda je kot glavni strateg takšne politične (ne)kulture in kriminala osumljen tudi Kurz. Državno tožilstvo ima dokaze, poseduje elektronska sporočila in druge dokumente, iz katerih izhaja, da so ljudje iz njegove stranke usmerjali davkoplačevalski denar v friziranje javnih informacij in nakup medijskih vsebin. To ima prednosti tako za politike kot za lastnike medijev. Prvi se pokažejo v boljši luči in zmagajo na volitvah, slednji pa zaslužijo denar. So pa v tej igri poraženci Republika Avstrija in njeni davkoplačevalci, ki na ta način dejansko financirajo lastne dezinformacije. Avstrija namreč velikodušno financira vse večje politične stranke.
Avstrijski državni tožilci pravijo, da so odkrili trikotnik. Na enem vogalu je domnevno Kurz. Zgodba se je začela leta 2016. Kurz je bil takrat 30-letni avstrijski zunanji minister in vzhajajoča zvezda Avstrijske ljudske stranke (ÖVP). Na prejšnjih zveznih volitvah leta 2013 je ljudska stranka osvojila 24 odstotkov glasov in s tem postala druga najmočnejša v državi. Tedanji šef ÖVP Reinhold Mitterlehner je bil takrat avstrijski podkancelar. Kurz je hotel odstaviti Mitterlechnerja s položaja predsednika stranke, kar mu je uspelo spomladi 2017. Mitterlehner je odstopil, Kurz pa je takoj zatem postal vodja ÖVP. Tradicionalno črno barvo stranke je spremenil v turkizno in v ÖVP nasploh prinesel svež veter. Z njo je oktobra 2017 zmagal na zveznih volitvah (z 31,5 odstotka glasov, kar je 7,5 odstotka več kot leta 2013) in tudi na predčasnih volitvah septembra 2019, ko je dobila ÖVP 37,5 odstotka glasov (šest odstotkov več kot leta 2017). Od tedaj v Avstriji vlada koalicija ljudske stranke in avstrijskih zelenih, ki so na volitvah leta 2019 osvojili 13,9 odstotka glasov. Skratka; Kurz je uspel v svojih strateških namenih. Postal je vodja partije in zvezni kancler.
To pa na način, ki ni zakonit, pravijo državni tožilci. V drugem kotu trikotnika so našli Sabine Beinschab, strokovnjakinjo za tržne raziskave, in njeno poslovno partnerko Sophie Karmasin, ki je bila v obdobju med letoma 2013 in 2017 avstrijska ministrica za družinske zadeve, nominirana s strani ÖVP. Beinschabova naj bi domnevno spreminjala rezultate tržnih raziskav po naročilu Kurzovih privržencev, ko ta še ni bil vodja stranke. Leta 2016 je bilo v Kurzovem interesu, da prikazujejo raziskave javnega mnenja Mitterlehnerja v šibki luči in nasploh, da ÖVP pod Mitterlehnerjem slabo funkcionira. Tožilci pravijo, da imajo dokaze, da so bili tako prirejeni podatki o političnih pogledih avstrijskih državljanov objavljani v dnevniku Österreich (večinoma brezplačen, s skupno naklado okoli 450.000 v prvi polovici letošnjega leta), ki je v lasti bratov Helmutha in Wolfganga Fellnerja. Računi za rezultate teh 'raziskav' so lažno navedeni in sicer kot 'študija o boju proti goljufijam' in podobno, pravi tožilstvo.
Tretji kot trikotnika je torej časopis Österreich, ki je te netočne podatke tiskal in vse to unovčeval s prihodki od dodatnih oglasov, ki jih je naročala in plačala ÖVP.
V sredo, 6. oktobra, je Kurz za večerni dnevnik ORF dejal, da ni kriv in da nima nikakršne zveze z dogodkoma iz leta 2016, ko je bil zunanji minister. Trdi, da ni naročal nobenih raziskav in oglasov, in tudi, da med obravnavanimi sporočili ni niti enega njegovega. Kancler očitno (za zdaj še) ne bo odstopil.
Država pa bo še bolj razdvojena, napoveduje znani avstrijski politični analitik Peter Filzmaier. Nekateri menijo, da je očitno kriv, drugi pa, da gre za zaroto njegovih nasprotnikov, ki ga želijo odstraniti s političnega prizorišča. Realno je Kurz v politično in pravno nezavidljivem položaju. Florian Klenk, glavni urednik dunajskega tednika Falter, piše, da je Ljudska stranka uspela uresničiti, kar je na Ibizi dejal Heinz-Christian Strahe, nekdanji vodja Svobodarske stranke (FPÖ) - in potem kot podkancler in šef partije odstopil - da so novinarji največje prostitutke, ki jih je enostavno kupiti.
Avstrijski Zeleni so zdaj v največji dilemi. V zadnjem času so se okrepili ravno zato, ker med drugim vztrajno zagovarjajo politično transparentnost, boj proti korupciji in krepitev neodvisnega sodstva. Če v tem škandalu podprejo Kurza, ta ostaja na oblasti, če pa jih od njihovih 26 zveznih poslancev sedem glasuje kot opozicija, Kurzova vlada pade. Vse opozicijske stranke so namreč že vložile skupno zahtevo za odstranitev predsednika vlade. Nadaljevanje sledi.
Seveda je kot glavni strateg takšne politične (ne)kulture in kriminala osumljen tudi Kurz. Državno tožilstvo ima dokaze, poseduje elektronska sporočila in druge dokumente, iz katerih izhaja, da so ljudje iz njegove stranke usmerjali davkoplačevalski denar v friziranje javnih informacij in nakup medijskih vsebin. To ima prednosti tako za politike kot za lastnike medijev. Prvi se pokažejo v boljši luči in zmagajo na volitvah, slednji pa zaslužijo denar. So pa v tej igri poraženci Republika Avstrija in njeni davkoplačevalci, ki na ta način dejansko financirajo lastne dezinformacije. Avstrija namreč velikodušno financira vse večje politične stranke.
Avstrijski državni tožilci pravijo, da so odkrili trikotnik. Na enem vogalu je domnevno Kurz. Zgodba se je začela leta 2016. Kurz je bil takrat 30-letni avstrijski zunanji minister in vzhajajoča zvezda Avstrijske ljudske stranke (ÖVP). Na prejšnjih zveznih volitvah leta 2013 je ljudska stranka osvojila 24 odstotkov glasov in s tem postala druga najmočnejša v državi. Tedanji šef ÖVP Reinhold Mitterlehner je bil takrat avstrijski podkancelar. Kurz je hotel odstaviti Mitterlechnerja s položaja predsednika stranke, kar mu je uspelo spomladi 2017. Mitterlehner je odstopil, Kurz pa je takoj zatem postal vodja ÖVP. Tradicionalno črno barvo stranke je spremenil v turkizno in v ÖVP nasploh prinesel svež veter. Z njo je oktobra 2017 zmagal na zveznih volitvah (z 31,5 odstotka glasov, kar je 7,5 odstotka več kot leta 2013) in tudi na predčasnih volitvah septembra 2019, ko je dobila ÖVP 37,5 odstotka glasov (šest odstotkov več kot leta 2017). Od tedaj v Avstriji vlada koalicija ljudske stranke in avstrijskih zelenih, ki so na volitvah leta 2019 osvojili 13,9 odstotka glasov. Skratka; Kurz je uspel v svojih strateških namenih. Postal je vodja partije in zvezni kancler.
Beinschabova naj bi domnevno spreminjala rezultate tržnih raziskav po naročilu Kurzovih privržencev
To pa na način, ki ni zakonit, pravijo državni tožilci. V drugem kotu trikotnika so našli Sabine Beinschab, strokovnjakinjo za tržne raziskave, in njeno poslovno partnerko Sophie Karmasin, ki je bila v obdobju med letoma 2013 in 2017 avstrijska ministrica za družinske zadeve, nominirana s strani ÖVP. Beinschabova naj bi domnevno spreminjala rezultate tržnih raziskav po naročilu Kurzovih privržencev, ko ta še ni bil vodja stranke. Leta 2016 je bilo v Kurzovem interesu, da prikazujejo raziskave javnega mnenja Mitterlehnerja v šibki luči in nasploh, da ÖVP pod Mitterlehnerjem slabo funkcionira. Tožilci pravijo, da imajo dokaze, da so bili tako prirejeni podatki o političnih pogledih avstrijskih državljanov objavljani v dnevniku Österreich (večinoma brezplačen, s skupno naklado okoli 450.000 v prvi polovici letošnjega leta), ki je v lasti bratov Helmutha in Wolfganga Fellnerja. Računi za rezultate teh 'raziskav' so lažno navedeni in sicer kot 'študija o boju proti goljufijam' in podobno, pravi tožilstvo.
Tretji kot trikotnika je torej časopis Österreich, ki je te netočne podatke tiskal in vse to unovčeval s prihodki od dodatnih oglasov, ki jih je naročala in plačala ÖVP.
V sredo, 6. oktobra, je Kurz za večerni dnevnik ORF dejal, da ni kriv in da nima nikakršne zveze z dogodkoma iz leta 2016, ko je bil zunanji minister. Trdi, da ni naročal nobenih raziskav in oglasov, in tudi, da med obravnavanimi sporočili ni niti enega njegovega. Kancler očitno (za zdaj še) ne bo odstopil.
Država pa bo še bolj razdvojena, napoveduje znani avstrijski politični analitik Peter Filzmaier. Nekateri menijo, da je očitno kriv, drugi pa, da gre za zaroto njegovih nasprotnikov, ki ga želijo odstraniti s političnega prizorišča. Realno je Kurz v politično in pravno nezavidljivem položaju. Florian Klenk, glavni urednik dunajskega tednika Falter, piše, da je Ljudska stranka uspela uresničiti, kar je na Ibizi dejal Heinz-Christian Strahe, nekdanji vodja Svobodarske stranke (FPÖ) - in potem kot podkancler in šef partije odstopil - da so novinarji največje prostitutke, ki jih je enostavno kupiti.
Avstrijski Zeleni so zdaj v največji dilemi. V zadnjem času so se okrepili ravno zato, ker med drugim vztrajno zagovarjajo politično transparentnost, boj proti korupciji in krepitev neodvisnega sodstva. Če v tem škandalu podprejo Kurza, ta ostaja na oblasti, če pa jih od njihovih 26 zveznih poslancev sedem glasuje kot opozicija, Kurzova vlada pade. Vse opozicijske stranke so namreč že vložile skupno zahtevo za odstranitev predsednika vlade. Nadaljevanje sledi.
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.