Aktivnost, modrost in predanost

Ko se nam že zdi, da smo odkrili nekaj povsem novega in doslej neznanega, gre najbrž za prastaro zadevo, za katero nismo vedeli, preprosto zato, ker se nismo potrudili, da bi jo našli.
 
Pa saj, zakaj bi tudi se? Le zakaj bi brskali po starodavni modrosti, ko pa nam sodobna medicina in znanost ponujata vse kar na pladnju? Ponavadi se tako soočenje zgodi šele tedaj, ko nas prizadene huda bolezen. Takrat smo prisiljeni soočiti se z lastno smrtnostjo in odpre se nam drugačna perspektiva. Ko ugotovimo, da nam znanost in tehnologija ne nudita odgovora na našo zagato, se naše vrednote in prioritete začnejo spreminjati. Prebudimo se v življenje. Iskati začnemo modrost, ki nam bo pomagala zaživeti polno in smiselno življenje. Odkrijemo veselje do življenja. Ga pričnemo ceniti in se z njim spoprijateljimo.
 
Študije kažejo, da pri ljudeh s hudimi boleznimi, ki pa jih potem preživijo, vedno najdemo tri prevladujoče značilnosti: bojevitega duha, voljo do učenja in sprememb ter duhovno iznajdljivost ter odprtost.
 
Po ugotovitvah nekega mahatme ima zdrav človek prav tako tri lastnosti: aktivnost, modrost in predanost. Knjige, ki nam ponujajo modrosti kako živeti bolj zdravo, v stiku s sabo in naravo so zato neprecenljivo bogastvo, ki ga predvsem na zahodu jemljemo premalo resno. Pomagajo nam do bolj zdravega in tudi polnega življenja. Pomembno je, da smo ob odkrivanju tovrstnih modrosti, študij, itd. prizanesljivi do sebe. Da ne zahtevamo preveč, saj bomo tako le stežka uspeli. Namesto tega postopajmo v lastnem ritmu in stilu, se uglasimo s tokom, uživajmo v napredovanju, pa četudi se to včasih zdi počasno. Zdravljenje in pomlajevanje telesa sta procesa in delujeta samo tedaj, ko v njiju zares uživamo.
 
Pomembno je še nekaj: da se znamo videti takšne, kakršni si želimo biti - postati. Študije so pokazale, da se telesna kemija spreminja skozi vlogo, ki jo igralec igra. V resnici smo namreč vsi igralci na odru življenja in naša življenja tako oblikujejo vloge, ki jih v njih igramo. Da bi se prelevili v drugo vlogo, spremenimo pogled nase in svet nas bo videl drugače. Zmeraj se sprememba začne pri nas in se potem reflektira ter manifestira izven nas.
 
Naj podam primer: verjetno smo že vsi izkusili trenutke, ko smo se ob neki osebi počutili lepe, ljubljene, privlačne in sprejete. Potem smo lahko samo kakšen dan kasneje preživljali nekaj svojega dragocenega časa ob nekom drugem in smo sami sebe doživljali neprivlačne, nesprejete in nesproščene. V obeh primerih gre torej za našo notranjo igro, naš pogled v tistem trenutku, ki pa je odvisen interakcije z osebo, s katero smo v stiku v tej časovnici. Kadar gre za človeka, ki je pozitiven, ljubeč, seva veliko mero duhovne širine in srčne odprtosti se bomo tudi sami odzivali na teh višjih vibracijah ter sebe tako doživljali v vseh možnih lepih stanjih. Taki ljudje sevajo zelo visok nivo energije, njihovo energijsko polje ali avra se širi močno okoli telesa - tudi več kot dva metra ter je ponavadi dovolj, da smo samo v njihovi bližini in se že navzamemo te energije.
 
Vendar igra gre seveda tudi obratno, ko smo v bližini človeka z zaprto srčno energijo, ki je v stresu, napet in nezadovoljen, se bomo prav tako lahko navzeli njegove energije in celo sebe začeli doživljati na ta način.
 
Ko spoznamo, kako poteka to dinamika medsebojne izmenjave energij, imamo več znanja in možnosti, da svojo vibracijo še preden pridemo v stik s človekom, ki ima nizko, svojo držimo visoko. Se odločimo, z jasno namero, da se njegove energije ne bomo navzeli niti se odzivali na njegov stil komunikacije, ki je ponavadi v takih stanjih zelo obsojajoč, negativen, pesimističen in ponavadi tak človek zmeraj išče krivca za svoje stanje izven sebe, po možnosti kar v nas.
 
In tako, kot igralci in atleti trenirajo in vadijo, moramo vaditi tudi mi. Ljudje, ki so na nizkih vibracijah so nam zato lahko zelo dobri trenerji, saj samo ob tako neprijetnem stiku pravzaprav lahko prebudimo v sebi bojevitega duha in pričnemo iskati načine kako v stiku s tako energijo sebe ohraniti na pozitivni strani ali se celo z njegovo pomočjo izboljševati. In ko izboljšujemo sebe, se zgodi verižna reakcija, saj naša vibracija dviguje tudi osebo, ki je je deležna oz. je v naši bližini.
 
Ko smo igralci na odru svojega življenja imejmo zmeraj v mislih idejo, da se ne izogibamo smrti, pač pa izboljšujemo kvaliteto življenja. Iščemo način do več veselja do življenja. Potem pa se pustimo prijetno presenetiti, kako dolgo bomo živeli. Dolgoživost ni cilj, pač pa stranski produkt zdravega življenja, ki ga živimo vedro in s polnimi pljuči.
 
In nazadnje, nikoli ne pozabimo, da smo vir mladosti mi sami. Mi vodimo igro. Sami imamo v rokah krmilo s katerim aktiviramo mehanizme staranja ali pa pomlajevanja v lastnem telesu.
 
Zato vzemimo to starodavno modrost, ki so jo odkrili že tibetanski menihi kot motivacijo in ne čakajmo, da bomo blizu smrti, da bi se obudili v življenje. S polnim življenjem začnimo takoj sedaj in tako zaženimo kolo pomlajevanja.