Erhard Busek, IEDC: Investicija v talente je edina pot za preživetje
V drugi epizodi serije podkastov Svet kapitala s Petro, ki jo posvečamo 35. obletnici IEDC - Poslovne šole Bled, smo se pogovarjali z dr. Erhardom Busekom.
Odpri galerijo
Erhard Busek, IEDC. Foto: Osebni arhiv
Dr. Erhard Busek je fascinantna osebnost. Rodil se je kot sin gradbenega inženirja, in sicer v prvo leto druge svetovne vojne. Odraščal je v duhu, ki mu je dal dovolj samozavesti, da je vstopil v politiko, a se nikdar ni pustil stisniti v strankarske steznike. Vsaj ne v tem smislu, da bi se s stranko zlil v nekakšno enoumje. Je pravi »homo politicus«, ki skozi intelektualno in humanistično prizmo reflektira družbeno in politično dogajanje. Njegova rdeča nit bogatega življenjepisa sta Srednja Evropa in Balkan. Če ga kaj vznemirja, vselej pove. Nujno. Saj je to njegov notranji naravni vzgib. Busek je bil avstrijski podkancler od leta 1991 do leta 1995 in posebni koordinator Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Že desetletje je predsednik nadzornega sveta IEDC, je dober prijatelj in velik podpornik šole. Bogat življenjepis sogovornika Petre Kovič v podkastu lahko preberete tudi na tej povezavi.
SVET KAPITALA: Navedite tri razloge, zakaj bi podjetja morala vlagati v splošni razvoj talentov zaposlenih tudi v obdobjih kriz.
ERHARD BUSEK: To je edina možnost za preživetje. A to ne pomeni, da investiramo v prihodnost naših bajnih dobičkov, ampak je to investicija v znanje in talente, mora prinesti rešitve, ki bodo prinesle večjo blaginjo, večjo enakopravnost, učinkovito trajnostno naravnanost za ohranitev našega planeta. To je izziv, ki zahteva našo domišljijo. V poslu in v gospodarstvu je od nekdaj delovala domišljija. Zdaj pa človeštvo potrebuje rešitve zase, za preživetje. In do tega nas bodo pripeljali talenti, ki se izobražujejo ter z branjem in učenjem pridobivajo vse več domišljije za kreiranje rešitev.
SVET KAPITALA: V podkast smo vas povabili zato, ker ste povezani z IEDC - Poslovno šolo Bled, ki letos praznuje 35 let delovanja. Ste tudi predsednik nadzornega sveta IEDC - Poslovne šole Bled. Kako je sploh prišlo do tako tesnih vezi z IEDC?
ERHARD BUSEK: Prijateljstvo z direktorico doktorico Danico Purg je prineslo sodelovanje tudi na IEDC - Poslovni šoli Bled. Dr. Danica Purg je sodelovala v Paktu za stabilnost in mir ter pri drugih iniciativah in skozi izobraževanje sva poskušala vzpostaviti sodelovanje med državami jugovzhodne regije.
SVET KAPITALA: Kaj so po vašem mnenju najboljše odlike IEDC - Poslovne šole Bled? Kaj je za vas ključni motiv, ki vas najbolj povezuje s to šolo?
ERHARD BUSEK: Ta šola ima posebno poslanstvo, saj povezuje različne dele sveta, različne kulture in različne ljudi. To počne skozi izobraževanje. In IEDC - Poslovna šola Bled ima v svetovnem merilu resnično prestižen ugled; če mi dovolite opazko, lahko rečem, da večji, kot ga uživa v Sloveniji.
SVET KAPITALA: Gospod Busek, leta 1989 ste bili imenovani za ministra za znanost in raziskovanje. Od leta 1994 do maja 1995 ste bili minister za izobraževanje. Povejte mi, kakšna je na splošno vloga poslovnih šol? Kaj doprinašajo h kondiciji podjetništva in navsezadnje kakšen je prispevek poslovnih šol k razvoju znanosti?
ERHARD BUSEK: Posel je zelo pomemben člen našega življenja. A da ga razumete in da ga dobro vodite, potrebujete ustrezno izobrazbo. Univerze ne smejo izvajati le učnega programa za raziskovanje in znanost, za »laboratorij«, temveč za resnično življenje. Iz šole moramo priti opremljeni za življenje, za dobro vodenje posla. Šola mora mlade ljudi tega naučiti; tj. uporabo znanja pri svojem delu.
SVET KAPITALA: Kako se spreminja vloga poslovnih šol? Kateri so glavni trendi? Kako pripravimo ljudi na svet, o katerem ne vemo ničesar?
ERHARD BUSEK: Če se mladi ljudje izobražujejo, si verjetno želijo raziskovati. Veselijo se prihodnosti, zanimajo jih novi trendi, zanima jih dogajanje v preostalih delih sveta. In šole jim morajo ponuditi spodbudo za to, da se jim odpre zanimanje.
SVET KAPITALA: Kako občutite sedanji čas?
ERHARD BUSEK: Živimo v času velikih sprememb, ki pa so svoj obraz pokazale že v preteklosti, le da jih nismo zmogli ali želeli prepoznati. Vidim, da se določene stvari zdaj po neki logiki izkazujejo kot del naše nove realnosti. Recimo: prav vse, kar se nam dogaja, ima mednarodni značaj. Globalni razvoj prinaša velike konflikte. Poglejte Afganistan, Ukrajino, Belorusijo ipd. Cel seznam konfliktov je na svetu, posel pa na svoj način vse v neki točki združi. Poslovni svet se zaveda, da morajo narodi med seboj sodelovati. Na primer: Združene države Amerike morajo zdaj zaradi konfliktov tekmovati s Kitajsko; še pred nekaj leti sta velesili medsebojno sodelovali.
SVET KAPITALA: Menite, da imajo gospodarstveniki v tem trenutku več možnosti za prebojne rešitve globalne krize kot politika?
ERHARD BUSEK: Bil sem v politiki, in lahko vam povem, da sem izrazito skeptičen do trenutne politike. Bojim se, da EU zamuja priložnost, da bi se okrepila. In to nujno potrebuje. Torej, politika sedanjega časa ni kos težavam in tudi nima vizije ali moči. EU je preveč razrahljana. Navsezadnje nam je pandemija zaradi covida-19 pokazala ogledalo in videli smo, da nimamo učinkovitih idej za rešitev krize. Še večja domača naloga, ki je človeštvo ne zna opraviti, pa je vezana na podnebne spremembe. Sam sem živel v času, ko smo mislili, da lahko »ukrotimo« naravo. A zdaj se vse bolj izkazuje, da bo narava ukrotila nas. Res je že čas, da pogledamo resnici v oči in si priznamo, da ima narava omejitve, ki jih moramo upoštevati. Zato potrebujemo veliko znanja, pameti in pravih odločitev.
SVET KAPITALA: Kaj se lahko menedžerji naučijo od umetnosti?
ERHARD BUSEK: Umetnost je »proizvod« človeštva. Umetnost lahko nauči občutenja sveta.
SVET KAPITALA: Vpeti ste v European Forum Alpbach. To je platforma, ki povezuje znanost, politiko, podjetništvo in kulturo. Ta forum odpira najbolj pereča vprašanja trenutnega časa?
ERHARD BUSEK: Novi izziv je komunikacija. Na vseh ravneh, zato, ker potrebujemo konsenz o tem, kaj je prioriteta našega delovanja za boljšo prihodnost. Drug izziv je vprašanje, kaj narediti z Evropsko unijo. V tem trenutku je EU v še kar dobri gospodarski kondiciji, a politično vzdušje je katastrofalno. In navsezadnje imamo tudi pred seboj velik izziv, ki ga moramo nujno urediti. To je vse večji razkorak med bogatimi in revnimi. Neenakost, ki je resnično prevelika, lahko nevarno vodi v hude napetosti. Vse našteto moramo urediti za prihodnost naših mlajših generacij.
SVET KAPITALA: Kaj je vaš glavni nasvet mladim menedžerjem, ki imajo ambicije, da se povzpnejo na karierni lestvici?
ERHARD BUSEK: Mladi naj se ozrejo v svet. Naj se učijo o svetu. Delovati morajo v skupno dobro. Morajo se posvetiti vseživljenjskemu izobraževanju. Zanimivo pri tem je, da se morajo potruditi »razumeti«, kajti opažam, da se marsikaj ne doseže, ker se ljudje med seboj ne razumejo. Prihodnost bo izziv. A imamo veliko kapacitete, saj imamo veliko domišljije. Če nam je zmanjka, pa se moramo ozreti k umetnosti, ki bo zbudila naš čut do življenja.
Povzetek intervjuja
SVET KAPITALA: Navedite tri razloge, zakaj bi podjetja morala vlagati v splošni razvoj talentov zaposlenih tudi v obdobjih kriz.
ERHARD BUSEK: To je edina možnost za preživetje. A to ne pomeni, da investiramo v prihodnost naših bajnih dobičkov, ampak je to investicija v znanje in talente, mora prinesti rešitve, ki bodo prinesle večjo blaginjo, večjo enakopravnost, učinkovito trajnostno naravnanost za ohranitev našega planeta. To je izziv, ki zahteva našo domišljijo. V poslu in v gospodarstvu je od nekdaj delovala domišljija. Zdaj pa človeštvo potrebuje rešitve zase, za preživetje. In do tega nas bodo pripeljali talenti, ki se izobražujejo ter z branjem in učenjem pridobivajo vse več domišljije za kreiranje rešitev.
SVET KAPITALA: V podkast smo vas povabili zato, ker ste povezani z IEDC - Poslovno šolo Bled, ki letos praznuje 35 let delovanja. Ste tudi predsednik nadzornega sveta IEDC - Poslovne šole Bled. Kako je sploh prišlo do tako tesnih vezi z IEDC?
Dr. Erhard Busek: Veste, prihodnost bo izziv. A imamo veliko kapacitete, saj imamo veliko domišljije. Če pa nam je zmanjka, pa se moramo ozreti k umetnosti, ki zbudila naš čut do življenja.
ERHARD BUSEK: Prijateljstvo z direktorico doktorico Danico Purg je prineslo sodelovanje tudi na IEDC - Poslovni šoli Bled. Dr. Danica Purg je sodelovala v Paktu za stabilnost in mir ter pri drugih iniciativah in skozi izobraževanje sva poskušala vzpostaviti sodelovanje med državami jugovzhodne regije.
SVET KAPITALA: Kaj so po vašem mnenju najboljše odlike IEDC - Poslovne šole Bled? Kaj je za vas ključni motiv, ki vas najbolj povezuje s to šolo?
ERHARD BUSEK: Ta šola ima posebno poslanstvo, saj povezuje različne dele sveta, različne kulture in različne ljudi. To počne skozi izobraževanje. In IEDC - Poslovna šola Bled ima v svetovnem merilu resnično prestižen ugled; če mi dovolite opazko, lahko rečem, da večji, kot ga uživa v Sloveniji.
IEDC. Foto: Boris Pretnar
SVET KAPITALA: Gospod Busek, leta 1989 ste bili imenovani za ministra za znanost in raziskovanje. Od leta 1994 do maja 1995 ste bili minister za izobraževanje. Povejte mi, kakšna je na splošno vloga poslovnih šol? Kaj doprinašajo h kondiciji podjetništva in navsezadnje kakšen je prispevek poslovnih šol k razvoju znanosti?
ERHARD BUSEK: Posel je zelo pomemben člen našega življenja. A da ga razumete in da ga dobro vodite, potrebujete ustrezno izobrazbo. Univerze ne smejo izvajati le učnega programa za raziskovanje in znanost, za »laboratorij«, temveč za resnično življenje. Iz šole moramo priti opremljeni za življenje, za dobro vodenje posla. Šola mora mlade ljudi tega naučiti; tj. uporabo znanja pri svojem delu.
SVET KAPITALA: Kako se spreminja vloga poslovnih šol? Kateri so glavni trendi? Kako pripravimo ljudi na svet, o katerem ne vemo ničesar?
ERHARD BUSEK: Če se mladi ljudje izobražujejo, si verjetno želijo raziskovati. Veselijo se prihodnosti, zanimajo jih novi trendi, zanima jih dogajanje v preostalih delih sveta. In šole jim morajo ponuditi spodbudo za to, da se jim odpre zanimanje.
Dr. Erhard Busek: Bil sem v politiki, in vam lahko povem, da sem izrazito skeptičen do trenutne politike. Bojim se, da EU zamuja priložnost, da bi se okrepila. In slednje nujno potrebuje. Torej, politika sedanjega časa ni kos težavam in tudi nima vizije ali moči.
SVET KAPITALA: Kako občutite sedanji čas?
ERHARD BUSEK: Živimo v času velikih sprememb, ki pa so svoj obraz pokazale že v preteklosti, le da jih nismo zmogli ali želeli prepoznati. Vidim, da se določene stvari zdaj po neki logiki izkazujejo kot del naše nove realnosti. Recimo: prav vse, kar se nam dogaja, ima mednarodni značaj. Globalni razvoj prinaša velike konflikte. Poglejte Afganistan, Ukrajino, Belorusijo ipd. Cel seznam konfliktov je na svetu, posel pa na svoj način vse v neki točki združi. Poslovni svet se zaveda, da morajo narodi med seboj sodelovati. Na primer: Združene države Amerike morajo zdaj zaradi konfliktov tekmovati s Kitajsko; še pred nekaj leti sta velesili medsebojno sodelovali.
SVET KAPITALA: Menite, da imajo gospodarstveniki v tem trenutku več možnosti za prebojne rešitve globalne krize kot politika?
ERHARD BUSEK: Bil sem v politiki, in lahko vam povem, da sem izrazito skeptičen do trenutne politike. Bojim se, da EU zamuja priložnost, da bi se okrepila. In to nujno potrebuje. Torej, politika sedanjega časa ni kos težavam in tudi nima vizije ali moči. EU je preveč razrahljana. Navsezadnje nam je pandemija zaradi covida-19 pokazala ogledalo in videli smo, da nimamo učinkovitih idej za rešitev krize. Še večja domača naloga, ki je človeštvo ne zna opraviti, pa je vezana na podnebne spremembe. Sam sem živel v času, ko smo mislili, da lahko »ukrotimo« naravo. A zdaj se vse bolj izkazuje, da bo narava ukrotila nas. Res je že čas, da pogledamo resnici v oči in si priznamo, da ima narava omejitve, ki jih moramo upoštevati. Zato potrebujemo veliko znanja, pameti in pravih odločitev.
Dr. Erhard Busek: Veste, še večja domača naloga, ki je človeštvo ne zna opraviti, pa je vezana na podnebne spremembe. Sam sem živel v času, ko smo mislili, da lahko »ukrotimo« naravo. A zdaj se vse bolj izkazuje, da bo narava ukrotila nas.
SVET KAPITALA: Kaj se lahko menedžerji naučijo od umetnosti?
ERHARD BUSEK: Umetnost je »proizvod« človeštva. Umetnost lahko nauči občutenja sveta.
SVET KAPITALA: Vpeti ste v European Forum Alpbach. To je platforma, ki povezuje znanost, politiko, podjetništvo in kulturo. Ta forum odpira najbolj pereča vprašanja trenutnega časa?
ERHARD BUSEK: Novi izziv je komunikacija. Na vseh ravneh, zato, ker potrebujemo konsenz o tem, kaj je prioriteta našega delovanja za boljšo prihodnost. Drug izziv je vprašanje, kaj narediti z Evropsko unijo. V tem trenutku je EU v še kar dobri gospodarski kondiciji, a politično vzdušje je katastrofalno. In navsezadnje imamo tudi pred seboj velik izziv, ki ga moramo nujno urediti. To je vse večji razkorak med bogatimi in revnimi. Neenakost, ki je resnično prevelika, lahko nevarno vodi v hude napetosti. Vse našteto moramo urediti za prihodnost naših mlajših generacij.
Dr. Erhard Busek: Mladi naj se ozrejo v svet. Naj se učijo o svetu. Delovati morajo v skupno dobro. Morajo se posvetiti vseživljenjskemu izobraževanju.
SVET KAPITALA: Kaj je vaš glavni nasvet mladim menedžerjem, ki imajo ambicije, da se povzpnejo na karierni lestvici?
ERHARD BUSEK: Mladi naj se ozrejo v svet. Naj se učijo o svetu. Delovati morajo v skupno dobro. Morajo se posvetiti vseživljenjskemu izobraževanju. Zanimivo pri tem je, da se morajo potruditi »razumeti«, kajti opažam, da se marsikaj ne doseže, ker se ljudje med seboj ne razumejo. Prihodnost bo izziv. A imamo veliko kapacitete, saj imamo veliko domišljije. Če nam je zmanjka, pa se moramo ozreti k umetnosti, ki bo zbudila naš čut do življenja.
Več iz rubrike
Kdo bo Mladi manager leta 2021; Alma, Bogdan ali Miha?
V sredo, 26. januarja 2022, bodo razglasili Mladega managerja leta.
Judita Zupančič: »V čast mi je, da lahko opogumljam ženske.«
Judita Zupančič je med drugim spregovorila o pomembnosti poučevanja naravoslovja in tehnike že v osnovni šoli in o tem, zakaj bere knjige o vzgoji otrok.
