Žrtvovanje odnosov ni le najlažja pot, je zmota ...

Ego in hrepenenje po denarju vrzite skozi okno. Brez obžalovanja. Naj se razletita kot najbolj krhek porcelan. Ne boste verjeli, a odprle se vam bodo poslovne priložnosti neverjetnih razsežnosti. Nekaj takega je pred leti dejal tudi pevec irske rock zasedbe U2, ki žanje uspehe že več kot 40 let, Paul David Hewson, Bono. In presneto prav je imel.
Fotografija: REUTERS
Odpri galerijo
REUTERS

Pri poslu so pomembni ljudje! To ni oguljen kliše, to je večna in edina resnica. Kaj naj počne tovarnar brez delavcev, kaj ravnatelj brez učiteljev, kaj vodstvo medijske hiše brez novinarjev ipd.? Podjetje je vendarle nekakšen človeški projekt, ki združuje ljudi okoli ciljev ali celo sanj, ki prižigajo najmočnejše motorje vsakogar, ki je v njem.

A poslovni svet je žal skrenil s svoje poti. Postal je kaotičen kraj, v katerem se prepogosto bolj upira kot predaja odličnosti, kjer se ne ubija, temveč se negujejo strahovi in nezdrava prepričanja, kjer vlada večje zanimanje za božanje ega kot za doseganje idealov.

K temu je veliko doprinesla industrijska revolucija 4.0 in z njo digitalizacija, robotizacija, internet of things (IoT), ki so preoblikovali dimenzije poslovnih modelov, ustroj podjetništva, poslovnih paradigem, a kljub temu nove realnosti ne smemo izrabiti ali zlorabiti za to, da pahnemo medosebne odnose v pozabo.
Žrtvovanje odnosov zaradi silne težnje po najboljših rezultatih ni le najlažja pot, temveč zmota. Zabloda. Ironija, čista ironija!

Navsezadnje smo ljudje obenem tudi socialna bitja in zato je logično in najbolj naravno to, da s sodelovanjem in s tkanjem najmočnejših vezi dosegamo najboljše.
Zatorej, sem prepričana, bi morali ozaveščeni menedžerji posel razumeti kot orodje, s katerim pomagamo vsem zaposlenim uresničiti sanje.

Pravljica za lahko noč? Kje pa! Ravno nasprotno. Le da se tisti, ki ob branju teh vrstic sumničavo dvigajo obrvi, pravzaprav skrivajo za fasado, za katero se prej kot plemenitost in jeklenost skrivajo zamorjenost in neznanje. Ali kot je zapisal naš kolumnist Boštjan J. Turk, voditelji, ki nimajo niti voditeljskega talenta, niti karizme, niti voditeljskih kapacitet, imajo pa neskončno ambicijo, da se jim, ne glede na ovire, uspe preriniti do oblasti, saj jim ta predstavlja zdravilo za njihove frustracije, nakopičene v otroštvu, ker niso bile mis šole ali najboljši pri košarki. Škoda. Za vse. A na srečo – v to trdno verjamem – bo zatečenega stanja v podjetjih kmalu konec. Navsezadnje prihajamo do spoznanja, da je prijetno uživati v prijetnosti in da naša družba nujno potrebuje nove načine vodenja.

To je tudi sporočilo poslovne konference World of Synergy, ki poteka danes in jutri v Termah Olimje, kjer se bo mudila majhna skupina udeležencev, a vseeno dovolj velika, da bo poslovno srenjo opomnila, da ne smemo dovoliti, da bo, kot je zapisal Robin Sharma, bolj priljubljeno biti priljubljen kot biti moralen, pošten in dober. Sama verjamem v moč male, a ozaveščene skupine ljudi, saj je navsezadnje že Margaret Mead dejala, da nikoli ne smemo dvomiti o majhni skupini domiselnih in predanih ljudi. Oni so edini, ki so sploh kdaj spreminjali svet!

Več iz rubrike