Zombiji in stave na podjetja v bankrotu

Zadnje tedne sem analiziral precej različnih pogledov na trenutno stanje na trgih. Poskušal sem brez predsodkov poslušati vsakega strokovnjaka – od tistih, ki so zelo optimistični, do tistih, ki menijo da bo kmalu konec sveta.
Fotografija: Če želiš donosno investirati denar, danes ni veliko alternativ ameriškemu borznemu trgu. FOTO: Robert Rolih
Odpri galerijo
Če želiš donosno investirati denar, danes ni veliko alternativ ameriškemu borznemu trgu. FOTO: Robert Rolih

V nadaljevanju bi rad delil svoje razmišljanje glede vlaganja denarja v obdobju, ko je glavni covid-19 preplah (vsaj upajmo) za nami.


»Napovedovati stvari je zelo zahtevno. Predvsem tiste, ki se bodo šele zgodile.« (Yogi Berra)


Pri vlaganju denarja smo ljudje izjemno slabi pri napovedovanju prihodnosti. Tudi največji eksperti na svetu se zelo pogosto motijo pri svojih kratkoročnih in srednjeročnih napovedih gibanj cen na različnih trgih.

Zanimiv primer je naprimer Warren Buffett, ki je nedavno prodal vse svoje delnice v letalskih družbah tik preden so nato zrasle za skoraj 100 odstkov.

Danes (kot vedno) ne bom poskušal napovedati prihodnosti, ampak bom govoril le o verjetnostih.

V svoji knjigi in na tečajih vedno govorim o tem, da so delnice globalnih podjetij vedno dobra dolgoročna naložba. Predvsem zato, ker podjetja ustvarjajo novo vrednost, se prilagajajo razmeram na trgu in tudi zgodovinsko so imele v obdobjih 10 let ali več skorajda vedno boljše donose kot karkoli drugega.

Toda kaj pa se bo dogajalo z delnicami na kratki do srednji rok? Poglejmo situacijo z dveh različnih zornih kotov.
 

Zakaj bi lahko šel trg še bistveno višje?


Ko tole pišem je ameriški delniški trg precej precenjen. Če pogledamo najbolj znan in zanesljiv indikator, to je vrednost delniškega trga proti ameriškemu bruto domačemu proizvodu, ugotovimo, da je indikator na številki 150 odstotkov. To pomeni, da so delnice izrazito predrage, celo dražje, kot so bile v času pred pokom internetnega balona leta 2000. Toda še vedno obstajajo dobri razlogi, da gre lahko trg še bistveno višje.

A) Bilanca ameriške centralne banke (FED) postaja večja in večja – gre praktično v neskončnost … in še dlje.
Avgusta 2007, pred začetkom velike finančne krize je bila bilanca vredna 870 milijard USD. Konec leta 2009 je bila po izjemnih ukrepih in masovnemu tiskanju denarja vredna že 2,23 trilijona USD, marca 2020 4,75 trilijona USD, v juniju 2020 pa je kar 7,21 trilijona USD!

Prevod? FED masovno kupuje obveznice in druga sredstva v paničnih poskusih, da bi obdržal gospodarstvo nad gladino med koronakrizo. V nasprotju s podjetji, lahko FED širi svojo bilanco s tem, da tiska toliko dolarjev, kot si želi. Kot čarovnik, ki ustvarja denar iz zraka.

To pomeni, da FED trgu zagotavlja, da bo naredil vse, kar je potrebno da reši trg in gospodarstvo. Zato vsi, od taksi voznikov pa do profesionalcev vlagajo v delniški trg. FED ga namreč z manipulacijo umetno drži v višavah, tako da preprosto ni zaznane bojazni, da bi močno padel.
 
B) Prilivi kapitala v (predvsem ameriški) borzni trg.
Če želiš donosno investirati denar, danes ni veliko alternativ ameriškemu borznemu trgu. FED niža obrestne mere in masovno kupuje obveznice. S tem niža njihovo donosnost (ko se cena obveznic viša se seveda niža njihova donosnost v odstotkih).
Če imaš denar na banki ali v obveznicah boš torej imel zelo nizke ali celo ničelne obresti. To torej zelo motivira (ali celo sili) varčevalce, da svoj denar premaknejo iz bank in obveznic v delnice.
 

Zakaj bi lahko šel trg bistveno nižje?


A) Gospodarstvo je v zelo slabem stanju.
Tega verjetno ni potrebno posebno poudarjati, saj to vsi vidimo. World bank predvideva krčenje globalnega BDP za kar 5,2 odstotka, kar pomeni, da bo svet doživel največjo recesijo v zadnjih 80 letih.

Imamo izjemno visoko brezposelnost po celem svetu. V EU je aprila znašala 6,6 odstotka. V ZDA, kjer je bistveno lažje odpuščati zaposlene, pa je bila le-ta maja uradno 13,3 odstotka, neuradno pa okrog 20 odstotkov.

Veliko je tudi podjetij, ki so ali že propadla, recimo Hertz, ali pa bodo imela velike težave pri odplačevanju svojih dolgov. Zato bodo životarila in mogoče preživela le kot takoimenovana »zombi podjetja«. To so podjetja, ki stalno potrebujejo državno pomoč ali pa so tako zadolžena, da lahko odplačujejo le obresti, glavnice pa verjetno upniki ne bodo nikoli dobili nazaj.
Po ocenah Deutsche Bank je zdaj že skorajda 20 odstotkov delniških družb v ZDA v tej kategoriji. FOTO: Deutsche Bank Research
Po ocenah Deutsche Bank je zdaj že skorajda 20 odstotkov delniških družb v ZDA v tej kategoriji. FOTO: Deutsche Bank Research

In kljub vsemu temu, je v aprilu in maju borzni trg korakal navzgor, kot da bi bili najlepši možni časi in da koronakrize sploh nikoli ne bi bilo. To pomeni, da so borzni trgi verjetno v največjem nesoglasju z realnim stanjem v gospodarstvu v zgodovini.
 
B) Manj odkupov lastnih delnic s strani podjetij
Od leta 2010 naprej so podjetja začela kupovati lastne delnice v rekordnih količinah. To je bil eden od glavnih razlogov za neverjeten bikovski trend na borznih trgih, predvsem na ameriškem. Ko podjetja odkupujejo lastne delnice to zmanjša količino delnic v obtoku, in to seveda zviša njihovo ceno. Povpraševanje in ponudba.

S tem ni skorajda nič narobe. Odkupovanje lastnih delnic je način, kako delničarje nagradiš s tem, da višaš ceno delnic. Toda ta praksa ima tudi negativno plat. In to je, da vlaganje denarja v lastne delnice ne pripomore k boljšim poslovnim rezultatom podjetja v prihodnje. To ni investicija v raziskave in razvoj, ampak je strogo finančna investicija.

Ob tem pa se je veliko odkupovanja delnic odvijalo z izposojenim denarjem. Podjetja so namreč zaradi nizkih obrestnih mer lahko najemala tone poceni kreditov, ki pa na koncu niso bili investirani v izboljševanje oziroma širjenje poslovanja, ampak le zato, da so napihovali cene delnic.


Toda v naslednjem obdobju bo ta praksa zelo otežena. Povpraševanje se ne bo višalo tako hitro kot v preteklosti, podjetja so prezadolžena. Zato bo marsikatero podjetje potrebovalo svež kapital, ki ga bodo lahko dobili le z izdajo novih delnic. Podjetja, ki so odkupovala lastne delnice, tega ne bodo več mogla početi v takšni meri kot prej, ker bodo zaradi krize primorana v okrepitev svojih bilanc. In seveda ne smemo pozabiti tudi na višanje korporativnih davkov, ki bodo prej ali slej prišli, saj so prazne tudi državne blagajne.

In kot vidimo iz dogajanja na trgu, se je trend odkupovanja lastnih delnic že obrnil. Vse to bo pomenilo več delnic v obtoku in s tem njihove nižje cene. Spet povpraševanje in ponudba.

Eden od največjih problemov gospodarstva danes je po mojem mnenju to, da vzpodbude in krediti gospodarstvu večinoma končajo kot finančne naložbe in ne kot naložbe v realni razvoj podjetij. To pa seveda ustvarja vse mogoče balončke, kar pa ne more trajati v nedogled.
 
C) Evforija na trgu.
Maja so borzni trgi rasli tako hitro, da so začeli v delnice vlagati praktično vsi – od ljudi, ki so prej hodili v kazinoje pa do zdolgočasenih študentov, ki so morali biti zaprti doma. Citigroup-ov indikator stanja na borznih trgih je tako začel kazati tržni sentiment, ki se mu reče evforija. In ta sentiment je bil na višji ravni kot celo leta 2000, pred pokom internetnega balona.

Vzemimo na primer aplikacijo Robinhood, ki jo predvsem mladi »investitorji« uporabljajo za trgovanje z delnicami. Na začetku leta je imela 10 milijonov uporabnikov, med koronakrizo pa je ta številka narasla na 13 milijonov.

Uporabniki te platforme so tipični primer črednega nagona in mentalitete, ki je podobna igranju na srečo, in to te pri vlaganju denarja prej ali slej pripelje na beraško palico. Poglejmo le en primer, kaj uporabniki te platforme trenutno počnejo. Denar vlagajo v delnice podjetij, ki so šla v bankrot. Denimo v podjetje Hertz, ki je šlo v bankrot pred kratkim. Cena delnice je zato šla iz 20 USD na skoraj 0 USD.


Toda poglejte zadnje tedne. Število uporabnikov Robinhooda, ki ima v svojem portfelju delnico Hertza je zraslo na preko 170.000! Cena delnice je tako začasno poskočila na 6 USD, nato pa spet padla na 2 USD. 

Naj vas pri vsem tem opomnim na to, da delnice podjetij v bankrotu niso vredne veliko. Bolj natančno vredne so nič, kljub temu, da se z njimi lahko še leta trguje na borzi. In to se z veliko večino delnic podjetij v bankrotu tudi zgodi, njihova cena prej ali slej pride na ničlo.

Če to ni kockanje, kaj potem je?

Če povzamem. Trg je trenutno poln igralcev na srečo in ljudi, ki so vanj prišli zaradi črednega nagona. To pa je tipična situacija, ki ji na kratki rok ne sledi nič preveč dobrega.


Moje smernice pri vlaganju v delniške trge


Sam nisem finančni svetovalec, tako da ne morem dajati finančnih nasvetov. Lahko pa povem, kaj sam počnem v tem obdobju z delom denarja, ki ga namenjam vložkom v delnice.
  1. Nikoli ne špekuliram na borznih trgih na kratki rok. Velika večina špekulantov prej ali slej izgubi svoj denar. V delniške trge vlagam le za obdobja 10 let ali več, zato se svojih starih vložkov ne dotikam.
     
  2. Pripravljam se na veliko negotovost in velika nihanja na trgih v prihodnjih letih. Verjetno bomo imeli obdobja evforije in pa obdobja panike. Verjetno se lahko tudi poslovimo od mirnih morij, ki so na borznih trgih vladala zadnjih 10 let.
     
  3. Izkoriščam velika nihanja na trgu za nakupe, ko cene močno padejo. Dolgoročni vlagatelji z veliko mero gotovosti (seveda pa nič ni zagotovljeno) lahko predvidimo, da bodo borzni trgi čez 10 ali 20 let višje kot so zdaj. Zato velike padce trga lahko izkoristimo za nakupe.
 
 
 

Več iz rubrike

Komentarji: