Znanja, ki so naredila poklic računovodje zanimiv

Pa vendar, kot pravi slovenski rek, zarečenega kruha se največ poje in ne predstavljam si dneva, ki ne bi bil povezan računovodskim delom. Izziv sodobnega računovodstva sta poklica forenzičnega računovodje in poslovodnega računovodje. Za enega in drugega so nujna bogata specialistična znanja, ki se verificirajo s pridobitvijo ustrezne strokovne licence. Licenca je potrdilo, da to znamo delati.

Kriza in afere, kot sta Enron in Parmalat, so spodbudile krepitev forenzičnega računovodstva, katerega naloga je odkrivanje prevar. Vprašanje je, kaj jih generira. Odgovor daje trikotnik prevar, ki je:

Za prevare so potrebni pritisk (na primer potreba po denarju zaradi gradnje hiše, pritisk lastnikov za doseganje dobrih rezultatov poslovanja itd.), priložnost (izvajanje nezdružljivih nalog pri eni osebi, na primer naloga evidentiranja in razpolaganja z materialnimi dobrinami, neučinkovit sistem notranjega nadzora, pomanjkanje notranje revizije itd.) in racionalizacija (odločitev storilca za prevaro). Prevare so navadno prikrite, zato jih je težko prepoznati.

Temeljni prevari sta zloraba in goljufija. Zloraba se zgodi v primeru ravnanj, za katera ni dovoljenja, na primer: nedovoljena uporaba opreme, ki pripada podjetju; srfanje po medomrežju med delom; opravljanje zasebnega posla med delovnim časom; predolge malice ali drugi odmori; delo pod vplivom alkohola ali mamil itd. Pomembnejša je preiskava goljufij. Glavna področja goljufij, ki jih raziskujemo forenzični računovodje, so: navidezni prihodki; nepravilna časovna razporeditev prihodkov in odhodkov; prikrivanje obveznosti; neustrezna in napačna razkritja; nepravilna merjenja sredstev; nepravilno prikazovanje odhodkov, izdatkov ipd.

Najpogostejše aktivnosti, ki vodijo v goljufijo, so odtujitev sredstev in korupcija. Posledica so nepravilni, lažni računovodski izkazi. Aktivnosti, ki so pogosto povezane s prevarami, so:

Stečaj

Pri prevarah v stečaju je veliko primerov napačne opredelitve datuma nastanka insolventnosti in protipravnega odtujevanja sredstev. Odkrili smo primere, ko so bili izdani navidezni računi poslovnim subjektom doma in tujini za vsebine, ki jih preiskovanec sploh ni opravljal. Posledica je navidezen rezultat poslovanja in napačen prikaz dejanskega stanja. Pri presojanju vsebine zaračunanega navadno ugotavljamo sposobnost preiskovanca, da uresniči prodane vsebine (na primer z lastnimi kapacitetami ali izkazanimi stroški storitev). Prav tako preverimo poslovanje prejemnika računa (povezava vsebine prodanega s poslovnim predmetom prejemnika, višina zaračunanega zneska glede na obseg delovanja prejemnika računa itd.).

Prevare v pogodbah in naročilih

Pogosti so primeri, ko vsebina pogodbenega predmeta ne ustreza resničnemu stanju. Prisotne so navidezne pogodbe oziroma naročila, napake v opredelitvi poslovnega predmeta, vrednosti posla in poslovnega partnerja.

Pranje denarja

Gre za klasične načine pranja denarja. Pojavljajo se predvsem pri poslovnih subjektih, ki poslujejo z gotovino. Zasledili smo načine, povezane z davčnimi utajami (prikazovanje navideznih prihodkov, odhodkov zaradi poslovanja z davčno ugodnimi področji).

Davčne prevare

Vrste in število davčnih prevar je veliko. Pogosta so napačna prikazovanja davčnih prihodkov ali odhodkov z namenom znižanja davčne osnove in pridobitve premoženjske koristi. Pojavljajo se navidezne listine, s katerimi so utemeljene prikazane postavke (potni nalogi, evidence o rabi posameznih sredstev, zasebna raba sredstev itd.) Pogoste so davčne prevare pri DDV (»missing traderji«) in dohodninskih obdavčitvah (napačna klasifikacija posameznih izdatkov, da bi dosegli ugodnejše davčne obravnave).

Prevare pri delitvah, ločitvah, vključno s skritim premoženjem

V primerih oddelitev je pogost motiv oškodovanje upnikov. Ti primeri se pojavljajo predvsem v obdobjih, ko so že navzoči znaki težav v poslovanju. Z oddelitvijo pomembnih premoženjskih postavk se zmanjšuje premoženje podjetja in s tem oškoduje upnike.

Prevare pri vrednotenju podjetij in sredstev

Zasledili smo primere neustreznega vrednotenja odvisnih družb in / ali premoženja, da bi bilo prikazano boljše premoženjsko stanje od realnega.

• napačno prikazovanje vrste najema s ciljem pridobiti koristi

Iz vsebine najema je razvidno, da gre za finančni najem, podjetje ga zaradi davčno ugodnejše obravnave prikazuje kot poslovni najem ali nasprotno.

• tatvine
• nenamenska raba javnih sredstev

Pogosti so primeri nenamenske rabe javnih sredstev za financiranje tržnih dejavnosti (v zdravstvu, šolstvu, izvajalci javne službe itd.).

V računovodskih poročilih so kot prevara lahko označeni:

• goljufivo prikazovanje kapitalske ustreznosti,
• goljufivo prikazovanje premoženja, virov sredstev in poslovnega izida,
• napačna ali zavajajoča razkritja v letnih poročilih.

Vse navedeno in še veliko drugega raziskujemo forenzični preiskovalci v računovodstvu. Glede na razmere v družbi imamo vse več dela.

Drugi izziv, ki je pred računovodji, je poklic poslovodnega računovodje. Njegova pomembna naloga je priprava predlogov poslovnih odločitev. Pri tem velja, da ima hitrost prednost pred natančnostjo. Poslovodni računovodja ne sodeluje le v odločitvenem procesu, ampak je njegova naloga tudi nadzor nad izvajanjem odločitev, varovanje premoženja in še bi lahko naštevali. Pomembno pa je, da pozna problematiko odločanja oziroma informacijske potrebe poslovodij – uporabnikov informacij. Prav tako mora znati te potrebe izraziti in razumeti ter pravilno uporabljati računovodske informacije.

Doc. dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor in predavatelj na Visoki šoli za računovodstvo