Živel 1. maj!

Še malo, samo še nekaj dni in prižigali bomo kresove, v gumbnice pripenjali rdeče nageljne. Prebujalo se bo veselje, dvigal se bo ponos. Slavil se bo praznik, ki pripada vsem. Ta ne razdvaja in ne odpira zaprašenih omar, iz katerih padajo okostnjaki preteklosti. Ne bomo se priklanjali poetom, generalom, zmagovalcem ali poražencem, mitom, legendam ali dogmam. V prihodnjih dneh bomo praznovali vsi. Delavci. Izobraženi, neizobraženi; tisti, ki smo v deficitarnih ali izumirajočih se poklicih; tisti, ki nas roboti in umetna inteligenca izpodrivajo s trga delovne sile ali pa nam zaradi (robotske) odsotnosti človeškega faktorja dajejo morda še večjo veljavo.

Prvi maj je praznik, ki ga težko čakamo, saj se – navsezadnje – narava takrat pokaže v vsem svojem sijaju. Škoda, da možnosti (ponovnega) razcveta kljub pomladi nimajo na naših tleh zadruge. Le kakšno »pomlad« bi vdihnile v prenekatero slovensko podjetje, ki se spopada s pritiski klestenja stroškov, ali pa denimo v družino, ki bije usodo (pre)mnogih »hotelov mama«. V času Jugoslavije smo se lahko na lastne oči prepričali, da zadružne oblike podjetništva ali bivanja sooblikujejo boljši svet. Zdaj to dokazujejo tuje prakse. Zadruge zaposlujejo preko 100 milijonov delavcev, nudijo streho nad glavo preko 20 milijonom ljudi, imajo preko milijardo članov in tlakujejo uspešno poslovno pot preko milijona podjetij. Slednja si delijo socialno kohezivnost, demokratičnost, socialno varnost, samopomoč, pravičnost, enakopravnost in solidarnost. Torej vrednote, ki jih ceni ves svet, a so jih posamezniki v pretiranem pohlepu pozabili.

To ne čudi, saj zadruge predvidevajo enakost. In to je v času tekmovanja individualistov, ki hočejo višje, hitreje, globlje in z vsemi močmi zgrabiti več kot ostali, morda res videti nekoliko konservativno, nezanimivo, neambiciozno. Totalno »passe«. Mnogi ljudje zato zadruge dojemajo bolj kot arhaično utopijo kot resnejši razvojno naravnan poslovni model. A pri tem se motijo, saj Italijani, Francozi, Španci, Američani, Angleži in drugi razviti narodi zlahka na podlagi lastnih izkušenj dokažejo, da je zadruga pravzaprav v določenih panogah lahko tudi model prihodnosti, ki se je v zgodovini izkazal celo za branika pred ekonomskimi in finančnimi krizami. Ali kot je v članku z naslovom Zadruge – dinozaver ali model prihodnosti dejal profesor z ekonomske fakultete Marko Pahor: »Zadruge so priložnost za ustvarjanje novih zgodb, predvsem na področju intelektualnih storitev, torej tam, kjer večina dodane vrednosti nastane kot posledica dela(!), ne pa kapitala.

Zatorej živel praznik dela in živela pomlad!