Živel 1. maj!

Mnogi zadruge dojemajo bolj kot arhaično utopijo kot resnejši razvojno naravnan poslovni model.
Fotografija: Foto: Blaž Samec
Odpri galerijo
Foto: Blaž Samec

Še malo, samo še nekaj dni in prižigali bomo kresove, v gumbnice pripenjali rdeče nageljne. Prebujalo se bo veselje, dvigal se bo ponos. Slavil se bo praznik, ki pripada vsem. Ta ne razdvaja in ne odpira zaprašenih omar, iz katerih padajo okostnjaki preteklosti. Ne bomo se priklanjali poetom, generalom, zmagovalcem ali poražencem, mitom, legendam ali dogmam. V prihodnjih dneh bomo praznovali vsi. Delavci. Izobraženi, neizobraženi; tisti, ki smo v deficitarnih ali izumirajočih se poklicih; tisti, ki nas roboti in umetna inteligenca izpodrivajo s trga delovne sile ali pa nam zaradi (robotske) odsotnosti človeškega faktorja dajejo morda še večjo veljavo.

Prvi maj je praznik, ki ga težko čakamo, saj se – navsezadnje – narava takrat pokaže v vsem svojem sijaju. Škoda, da možnosti (ponovnega) razcveta kljub pomladi nimajo na naših tleh zadruge. Le kakšno »pomlad« bi vdihnile v prenekatero slovensko podjetje, ki se spopada s pritiski klestenja stroškov, ali pa denimo v družino, ki bije usodo (pre)mnogih »hotelov mama«. V času Jugoslavije smo se lahko na lastne oči prepričali, da zadružne oblike podjetništva ali bivanja sooblikujejo boljši svet. Zdaj to dokazujejo tuje prakse. Zadruge zaposlujejo preko 100 milijonov delavcev, nudijo streho nad glavo preko 20 milijonom ljudi, imajo preko milijardo članov in tlakujejo uspešno poslovno pot preko milijona podjetij. Slednja si delijo socialno kohezivnost, demokratičnost, socialno varnost, samopomoč, pravičnost, enakopravnost in solidarnost. Torej vrednote, ki jih ceni ves svet, a so jih posamezniki v pretiranem pohlepu pozabili.

To ne čudi, saj zadruge predvidevajo enakost. In to je v času tekmovanja individualistov, ki hočejo višje, hitreje, globlje in z vsemi močmi zgrabiti več kot ostali, morda res videti nekoliko konservativno, nezanimivo, neambiciozno. Totalno »passe«. Mnogi ljudje zato zadruge dojemajo bolj kot arhaično utopijo kot resnejši razvojno naravnan poslovni model. A pri tem se motijo, saj Italijani, Francozi, Španci, Američani, Angleži in drugi razviti narodi zlahka na podlagi lastnih izkušenj dokažejo, da je zadruga pravzaprav v določenih panogah lahko tudi model prihodnosti, ki se je v zgodovini izkazal celo za branika pred ekonomskimi in finančnimi krizami. Ali kot je v članku z naslovom Zadruge – dinozaver ali model prihodnosti dejal profesor z ekonomske fakultete Marko Pahor: »Zadruge so priložnost za ustvarjanje novih zgodb, predvsem na področju intelektualnih storitev, torej tam, kjer večina dodane vrednosti nastane kot posledica dela(!), ne pa kapitala.

Zatorej živel praznik dela in živela pomlad!

Več iz rubrike

mnenja

Kdo je kriv za slab odnos do strank

Kot stranke smo že vsi kdaj naleteli na slab ali celo nemogoč odnos zaposlenih v nekem podjetju ali ustanovi, bili slabe volje in se zaobljubili, da se ne vrnemo nikoli več.

mnenja

Brisanje razlik med generacijami

Mlajši zaposleni bi se morali znati učiti iz izkušenj in modrosti starejših sodelavcev, ti pa se morajo naučiti biti odprti za sveže ideje mlajših kolegov.

mnenja

Petra Kovič: Dno potrebujemo. Če ni dna, ni odriva

Oprostite. Res mi je žal. Obžalujem. A bilo bi izumetničeno, fejk, zaslepljeno, nerealno, nespametno in celo neumno, če bi povsem zamolčali tisto, kar je povsod okoli nas. In v nas. Strah.

mnenja

Moč in nemoč digitalnih poslovnih modelov

Ko z organizacijami govorim o digitalnosti, vedno znova opažam, da pravzaprav večinoma ne razumejo bistva digitalnih poslovnih modelov.

Komentarji: