"Zemlja je ploščata!"

Česa podobnega ne boste slišali od ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je še ob koncu lanskega leta zbijal šale na račun svaril znanstvenikov o globalnem segrevanju. »Na vzhodu bi lahko doživeli najbolj mrzel Silvestrov večer v zgodovini. Morda bi nam prav prišlo malo tistega dobrega starega globalnega segrevanja, za boj proti kateremu bo naša država – in ne druge – plačala BILIJONE dolarjev,« je zapisal na twitterju.

Globalno segrevanje ne pomeni milejših jeseni, temveč ekstremne vremenske pojave.

Vrag je medtem vzel šalo. Mednarodni panel za podnebne spremembe (IPCC) je v najnovejši študiji poudaril, da ima človeštvo le še 12 let za temeljito spremembo navad, da bi lahko upalo na zajezitev strmega naraščanja povprečnih temperatur, katerega posledice ne bodo le milejši jesenski popoldnevi, marveč tudi ekstremni vremenski pojavi, kot so poplave, orkani, suše …, ki bodo izbrisali z zemeljskega površja in oceanov živalske in rastlinske vrste, jemali človeška življenja in ogrožali preživetje marsikaterega podjetja.
Trump je te dni imel vsaj toliko samokontrole, da je bil tiho. Vse manj je namreč dvomov o tem, da je človeštvo z izpusti toplogrednih plinov eden izmed glavnih pospeševalcev globalnega segrevanja. To med drugim povzroča višje temperature oceanov, zaradi česar ob poseljene obale trkajo čedalje mogočnejši orkani. »Bodite pripravljeni, previdni in varni,« je Trump čivknil prebivalcem Floride, pripravljenim na zelo močen orkan Michael. Povezave med čedalje bolj uničujočimi vremenskimi pojavi in globalnim segrevanjem kakopak (še) ni priznal. Ko bo, bo morda prepozno. Točko, s katere ni vrnitve, bomo prešli leto prej, kot bodo letošnji prvošolci končali srednjo šolo. Bodo svetovni politiki in gospodarstveniki izdelali maturo?