Zdramljeni velikan

Kljub trdnim stališčem Trumpa, ki vodijo svet v trgovinsko vojno, mu kitajske šivilje še naprej pridno šivajo zastavice.
Licemerstvo Trumpa, ki želi vrniti službe Američanom, je tokrat drugotnega pomena. Dejstvo je, da so nekatere stvari cenejše, če jih naredijo Kitajci, vključno z zastavicami za predvolilno kampanjo. Toda koliko časa še? Kitajci že nekaj časa niso več samo velesila masovne proizvodnje z nizko dodano vrednostjo. Z enormnimi investicijami, ki niso več daleč od ameriških, hitro postajajo ena vodilnih tehnoloških velesil, o čemer ne nazadnje priča dejstvo, da se Evropejci in Američani vsako leto raje rokujejo z vse številnejšimi visokotehnološkimi izdelki iz Kitajske. Izdelki, ki ne le nosijo nalepke »made in China«, ampak tam nastanejo od ideje, razvoja do proizvodnje končnega izdelka.

»V nekaj letih so zgradili raziskovalni center, ki je bil petkrat večji od Instituta Jožefa Stefana,« mi je pred leti s strahospoštovanjem dejal eden od slovenskih znanstvenikov, ko je beseda nanesla na hiter napredek Kitajske. Če se je takrat bolj ko ne potihoma razmišljalo o gospodarski dobi, ki ji bo ponovno zavladala Kitajska, zdaj vse glasneje odštevajo leta do trenutka, ko bo najštevilnejši narod na svetu tudi gospodarsko presegel tekmeca z druge strani Pacifika. In tega se zaveda vse več držav. Nova svilna cesta – investicijska, infrastrukturna, trgovinska in geopolitična iniciativa, vredne več tisoč milijard dolarjev – združuje že 73 držav. Na jugu največje, pa medtem nastaja nov svetovni tehnološki center, ki bo nekoč konkuriral Silicijevi dolini. Okoli delte Biserne reke, ki združuje velemesta Hongkong, Shenzen in Gzangzhou, bo leta 2030 živelo 88 milijonov ljudi, ki naj bi ustvarili 4600 milijard dolarjev BDP – približno toliko kot Italija in Velika Britanija skupaj.

Tu svoje priložnosti lahko iščejo tudi slovenska podjetja oziroma jih morajo. Moč razvitega sveta namreč počasi, a zanesljivo peša, in globalna ekonomija bo vsako leto bolj Kitajska.