Zasanjanost podjetji v korona krizi
O

Kriza bo zaradi nesposobnosti prilagajanja določene trgovce izbrisala iz trga.
Fotografija: Tisti, ki se zdaj znajo temu hitro in učinkovito prilagajati, pridobivajo nove kupce. Tisti, ki pričakujejo, da bodo kupci počakali, da se stanje umiri, jih izgubljajo
Tisti, ki se zdaj znajo temu hitro in učinkovito prilagajati, pridobivajo nove kupce. Tisti, ki pričakujejo, da bodo kupci počakali, da se stanje umiri, jih izgubljajo

Pil Cappelen Smith and Anders Cappelen sta lastnika majhne knjigarne na Norveškem. Ko je Norveško zajel koronavirus, je ta med ukrepi zaprla tudi njihovo knjigarno. Pil in Anders, ki sicer mislita, da so ukrepi potrebni in so prišli prepozno, sta tako ostala brez prihodkov in začela razmišljati, kako lahko svoj posel nekako ohranita pri življenju. Začela sta svojim strankam dostavljati knjige na dom. Oblečena kot vesoljca, v belih zaščitnih oblekah, rokavicah  in s »ta hudo« masko, ki spominja na tiste iz 1. svetovne vojne, se z zaboji knjig stlačita v svoj osebnih avtomobil in z google maps po mobilnem telefonu iščeta lokacije svojih strank, ki jim izročita naročene in očitno po spletu plačane knjige.

Pil in Anders sta razumela nekaj, kar večina podjetij in podjetnikov v tem trenutku ne razume: koronavirus bliskovito spreminja družbo, navade in vzorce našega življenja. S tem pa sproža plaz prerazporeditev v številnih panogah: prerazporeditev strank, prerazporeditev tržnih deležev in nenazadnje prerazporeditev denarja in bogastva.

Vzemimo kot primer trgovine z živili, ki jih vsi dobro poznamo. Zaradi koronavirusa je veliko ljudi v Sloveniji navalilo na spletno prodajo in se poskuša oskrbovati z nakupi preko spleta. Gre za obliko nakupovanja, ki je v danih okoliščinah najbolj smiselna, saj zmanjšuje stike in najbolje ščiti vse vpletene – tako kupce kot tudi zaposlene pri trgovcih.

Naval povpraševanja preko spleta je (predvsem največje) trgovce ujel popolnoma nepripravljene. Ti se očitno soočajo s tehničnimi težavami pri spletnih trgovinah, pomanjkanjem kadrov in celo pomanjkanjem izdelkov. Škrati in nekonsistentnosti v informacijskih sistemih pa so zaslužni za to, da potem ljudje ne dobijo tega, kar so naročili. Rešitve, ki jih vzpostavljajo, niso vedno optimalne in pogosto mečejo slabo luč na njihovo blagovno znamko. Izkušnje številnih »wannabe« kupcev pa kažejo na to, da v teh spletnih trgovinah zgolj izgubljaš čas, naročila pa na koncu ne moreš niti izvesti.

V panogi se dogaja močna prerazporeditev strank.
V panogi se dogaja močna prerazporeditev strank.


Spremembe nakupnih navad so se pojavile tako rekoč - čez noč. Vendar tisto, kar preseneča (in skrbi), ni trenutni kaos, ki vlada na tem področju in zajema vse od dostavnih rokov »po polžje« do tega, da med prevzetimi izdelki ni vsega, kar smo naročili (in plačali). To, kar preseneča, je zasanjanost pri trgovcih, ki trenutno situacijo dojemajo preprosto kot izredno stanje, ki se bo po koronakrizi vrnilo v stare tirnice.

Zato na spletnih trgovinah – velikih in manjših trgovcev in trgovin, beremo milo rečeno čudna sporočila, ki jasno kažejo, da se ti ne zavedajo, da se v njihovi panogi odvija prerazporeditev strank. Nekje npr. sporočajo, da je trgovina zaprta zaradi prevelikega navala in nas vabijo, da jih ponovno obiščemo, ko se stanje umiri.

Drugje navajajo, da bodo dostavljali izdelke v roku 10 dni, in nas vabijo, da raje pridemo v trgovino, ker se je stanje že umirilo (sic!). Spet drugje je govora o tem, da dostavljajo s 3-dnevno zamudo in bodo prešli ponovno na hitro dostavo (za naslednji dan), ko se bo stanje umirilo (beri ko bo spet manj strank).

Vse to so seveda računice brez krčmarja. Prvič, ker že vsi po malem ugotavljamo, da koronakrize (in ukrepov) ne bo konec po dveh tednih, vendar bo očitno trajala dlje. In drugič, če se koronakriza zavleče in se ljudje naučimo »komot«, »z domačega kavča« nakupovati po spletu, ali bomo res vsi po vrsti potem spet ponovno drli v trgovine, prelagali tone iz vozičkov v avtomobile in potem vrečke vlačili iz prtljažnika po dežju in snegu do svojega stanovanja v 5. nadstropju?

Seveda se bo marsikdo vrnil h klasičnemu nakupovanju, vsaj na nekaterih področjih. Veliko pa jih bo v tem času osvojilo novo navado nakupovanja, in ugotovilo, da je pravzaprav priročno, da mleko, kruh, sadje, zelenjava ali kar cel nakup v trgovini z živili čudežno pride do našega domačega praga. In ostali bodo pri tistem trgovcu, v tistih trgovinah in pri tistih dobaviteljih, ki jih zdaj uporabljajo. Ker so se/se bodo nanje (in njihove izdelke) privadili.

Tisti, ki se zdaj znajo temu hitro in učinkovito prilagajati, pridobivajo nove kupce. Tisti, ki pričakujejo, da bodo kupci počakali, da se stanje umiri, jih izgubljajo
Tisti, ki se zdaj znajo temu hitro in učinkovito prilagajati, pridobivajo nove kupce. Tisti, ki pričakujejo, da bodo kupci počakali, da se stanje umiri, jih izgubljajo


Ko bo konec koronakrize, se bo stanje res umirilo. Res se bo kar nekaj kupcev vrnilo na stare tire in začelo ponovno zahajati v trgovine. Vendar vprašanje je, v katere trgovine. Tiste, ki so jih uporabljali pred koronakrizo, ali tiste, ki so jih uporabljali med koronakrizo. In nekateri trgovci bodo ugotovili, da so, ne da bi vedeli sploh kdaj, izgubili pomemben tržni delež in številne kupce.
Prav tako bodo tisti, ki so pridobili nove spletne kupce, pomemben delež teh tudi obdržali.

Morala zgodbe: koronakriza spreminja navade kupcev. Tisti, ki se zdaj znajo temu hitro in učinkovito prilagajati, pridobivajo nove kupce. Tisti, ki pričakujejo, da bodo kupci počakali, da se stanje umiri, jih izgubljajo. Ker se ne zavedajo, da teh kupcev po koronakrizi ne bo več.

In to se dogaja (ali se v naslednji mesecih še bo dogajalo) praktično v vseh panogah, ne samo pri trgovcih z živili.
 
 
*Dr. Sara Brezigar, soustanoviteljica Akademije Panta Rei, predavateljica na pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in raziskovalka na Inštitutu za narodnostna vprašanja.
 
Sara je strokovnjakinja s področja strateškega upravljanja s človeškimi viri. Magistrirala je na London School of Economics, ki je vrhunska evropska ustanova na področju upravljanja s človeškimi viri in sodelovala pri svetovalnih projektih za številna slovenska in tuja podjetja.

Več iz rubrike

mnenja

Borzni komentar: Centralne banke zopet v ekspanzivni denarni politiki

Ob tem, ko je pozornost trgov toliko uprta v delovanje centralnih bank, se odlično razpleta zgodba s sezono objave poslovnih rezultatov.

mnenja

Znanstvena fantastika ali poslovna realnost

Znani futurolog in preučevalec voditeljstva Keith Coats pravi, da je voditeljstvo vedno stvar konteksta, v katerem živimo in delujemo. Kakšen je naš trenutni in kakšen prihajajoči kontekst?

mnenja

Milenko Boroja: Dober vodja je prvi, ki posluša in zadnji, ki govori

Splošno je znano, da zaposleni odhajajo ne zaradi podjetja temveč zaradi ljudi, ki jih vodijo. Kljub temu imajo v nekaterih podjetjih sisteme upravljanja z zaposlenimi in ne vodenja zaposlenih.

mnenja

Dr. Makovec Brenčič: kaj zares (še) šteje

Kaj res potrebujem in ne le, kaj vse bi si želel? Še bolj pomembno - kaj si z manj viri lahko (še) privoščim?

Komentarji: