»Jaz sem pa zdaj prepričan, da mi je Bill Gates vstavil čip v moje možgane«, je kolega nedavno nagovoril skupinico sodelavcev, ki se je (še legalno) zbrala na kavici pred vstopom v nek gostinski lokal in nemudoma pritegnil njihovo pozornost.

»Bill Gates ti je vstavil … kaj, kdaj, kako?«, se je nejeverno, a nadvse vznemirjeno odzvala mlajša sodelavka v upanju, da bo nekdo končno potrdil njeno teorijo zarote.

»Točno to, kar si slišala – na daljavo mi je vgradil poseben čip za programiranje zdravorazumskega razmišljanja. Od tedaj razmišljam s svojo glavo, sploh ne znam več razmišljati kot ovca – ampak feeling je izvrsten – kar naenkrat so moje misli čiste, jasne, pomirjene – nobenih Marsovcev, ki nas željo zavojevati, nobene farmacevtske mafije, nobene 5G undercover organizacije, nobene Chemtrail zarote – samo dejstva, razum in logično sklepanje – priporočam!.«
 
Pravi, da je neznansko užival, ko je opazoval zmedene obraze članov skupinice, ki so izražali nekakšno mešanico presenečenja, nerazumevanja in razočaranja.
 
Vprašanje je, ali je skupinica razumela sporočilnost kolegove satire. Sam o tem precej dvomim. Teorije zarote imajo precej večji vpliv, kot bi si to želeli priznati. Delujejo namreč kot močan povezovalni element za vse tiste ljudi, ki trpijo za različnimi oblikami deprivilegiranosti, ter takih ali drugačnih blodenj.
 
Med častilci teorij zarot ne najdemo le neozaveščenih povprečnežev, neizobražencev, ter ljudi s podpovprečnim IQ-jem, ki imajo težave z razlikovanjem med jabolki in hruškami, ampak tudi pravo malo vojsko razočarancev, zgub, sovražnikov družbenih elit, tudi šolanih ljudi z bujno domišljijo in – kar je najbolj nevarno – prefriganih manipulatorjev, ki so v industriji zarot zavohali dobičkonosno tržno nišo.
 
Še posebej zaradi slednjih zarotniških teorij ne gre podcenjevati. Čeprav marsikdo misli, da so le »junk food« za neuko rajo, pa so v bistvu briljantno marketinško orodje z velikanskim potencialom, ki na družbene procese vplivajo čedalje močneje.  
 

A kako to, da so teorije zarote sploh uspele pritegniti tako veliko število pristašev? Eden izmed razlogov je vsekakor splošni padec inteligenčnega kvocienta v svetovni populaciji. Ole Rogeberg iz norveške organizacije Ragnar Frisch Center For Economic Research je denimo dokazal, da je imela najvišji IQ populacija, rojena v obdobju med letoma 1962 do 1985, po tem pa je IQ začel kar krepko upadati.
 
Rogeberg je navedel tudi poglavitne razloge za ta padec – ti segajo vse od napačnega prehranjevanja, sprememb v izobraževalnem sistemu, pa do preveč časa, preživetega na internetu in manj branja.
 
Če nižji IQ povežemo z neslutenimi možnostmi širjenja laži po spletu, pa seveda dobimo idealne pogoje za razvoj zarotniškega družbenega okolja.  
 
Drugi razlog je povezan z obstojem posebnega psihopatološkega stanja, ki se mu reče »iluzija znanja«. Gre za blodnjavo stanje, v katerem posameznik, navkljub jasnim znanstvenim dokazom o obstoju nekega dejstva, tega negira in začne verjeti v njegovo nasprotje, v lastno kvazi znanje, čeprav tega ne more dokazati – z ničimer!
 
Temu bi lahko rekli tudi preskok v svet alternativne realnosti. Gre za nekakšno obliko mentalnega drogiranja. Preskok v svet, ki je lepši, lažji, preprostejši. Preskok v svet, v katerem  končno nekaj pomenijo. In v katerem se (morda prvič v življenju) počutijo pametne, sprejete, privilegirane.     
 
Ta mentalni proces je bil odlično prikazan v kultnem sci-fi filmu Vanilla Sky, v katerem Tom Cruise igra čednega, uspešnega in bogatega plejboja, nato pa doživi hudo prometno nesrečo, ki mu življenje povsem obrne na glavo. Iz kome se namreč prebudi s povsem iznakazanim obrazom in se iz oboževanega lepotca prelevi v pokveko, v grdega račka. Ker s tem ne more živeti, se odloči vstopiti v poseben program alternativne realnosti »Lucid Dreams«, v katerem (vsaj za določeno obdobje) spet zaživi enako kot prej.   
 
Upal bi si trditi, da proces kreiranja alternativne realnosti, prikazan v filmu Vanilla Sky, seveda v nekoliko drugačni obliki, dejansko postaja svetovni hit. Ne nazadnje ga je nakazal že odhajajoči ameriški predsednik Donald Trump, velemojstrski ustvarjalec teorij zarot z več deset milijonsko podporo sledilcev samo v ZDA. 
 
Do neke mere je omamljanje z alternativno resnico celo razumljivo. Številnim posameznikom   pomaga, da lažje preživijo, pomaga jim narediti življenje znosnejše. Postane pa hudo problematično, ko preraste v globalni trend, v globalno gibanje neštetih zaslepljencev. 
 

Če takemu gibanju poveljuje ustrezen populistični lider, ki je pripravljen alternativno resnico zlorabiti kot sredstvo za spreminjanje družbenega sistema in za ustvarjanje novega družbenega reda(takih pa kar mrgoli), v katerem bi bila poteptana večina demokratičnih standardov in civilizacijskih dosežkov, ki so nam omogočili, da živimo lepa, svobodna in ustvarjalna življenja, pa lahko stvari resnično postanejo nevarne.
 
Zato, dragi sodržavljani, če že ne morete brez alternativne resnice, pazite vsaj na trgovce, ki z njo trgujejo.      

*Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.