Za letalske vozovnice, ki stanejo 800 evrov, kmalu ne bomo več odšteli 820 evrov?

Direktiva bo v slovenski pravni red implementirana s spremembo zakona o plačilnih sistemih in storitvah (ZPlaSS).

Pogovor o Evropski uniji pri marsikom še vedno vzbudi občutek o oddaljenih bruseljskih birokratih, ki proizvedejo veliko količino nerazumljivih in nepreglednih predpisov. Prav zato posamezniki nemalokrat spregledajo dobre evropske rešitve, ki lajšajo življenje potrošnikov. Ena takšnih je reforma plačilnih storitev na notranjem trgu, ki med drugim prinaša nižje transakcijske stroške pri poslovanju.

Glavni namen PSD2 so še večje varovanje potrošnikov, zagotavljanje nadaljnje integracije in učinkovitosti trga plačilnih storitev, izboljšanje varnosti pri plačilih in spodbujanje nizkih cen (pribitkov) za plačila.

PSD2 je direktiva, ki bo spremenila bančništvo, kakršno poznamo.

Takojšnja in najočitnejša sprememba, ki jo prinaša PSD2 in ki jo bodo občutili potrošniki, je prepoved zaračunavanja »nadomestil« pri poslovanju z debetnimi in kreditnimi karticami. Zaračunavanje nadomestil potrošniki najpogosteje in najočitneje opazijo pri spletnih nakupih, ko na primer kupijo letalsko vozovnico ali vstopnico za koncert. Evropska komisija ocenjuje, da bodo potrošniki po vsej EU zaradi nove ureditve na leto prihranili (skupno) več kot 730 milijonov evrov. Ob tem pa PSD2 predvideva še eno pomembno novost – omejitev možnosti vnaprejšnje blokade sredstev na računu potrošnika. Marsikdo se je prav gotovo že znašel v situaciji, ko je moral ob prihodu v hotel ali ob najemu vozila ponudniku storitev dati številko svoje kreditne kartice. Ponudnik storitev je na kreditni kartici naredil t. i. rezervacijo sredstev, ki so se v primeru, da se je izpolnil vnaprej določen pogoj (npr. poškodba na najetem vozilu), sprostila. PSD2 predvideva omejitev tovrstne vnaprejšnje blokade, saj bo lahko plačilna institucija rezervirala sredstva na kreditni kartici samo do višine, ki jo je vnaprej izrecno odobril imetnik kartice. Predvidevam, da bo takšna ureditev lahko resnično zaživela zgolj z učinkovito konkurenco, ki bo potrošnikom dala možnost izbire (in predvsem neizbire ponudnikov, ki bodo zahtevali pretirane rezervacije sredstev).

Prav tako velja opozoriti na ureditev glede odgovornosti za neodobrene plačilne transakcije. PSD2 predvideva, da je uporabnik dolžan kriti izgubo v zvezi s kakršnokoli neodobreno plačilno transakcijo, ki je posledica uporabe izgubljenega ali ukradenega plačilnega instrumenta ali njegove zlorabe, v višini največ 50 evrov. Pri tem pa je dolžan kriti vse izgube v zvezi z neodobrenimi plačilnimi transakcijami, če je uporabnik v zvezi s plačilnim instrumentom ravnal goljufivo ali malomarno (npr., da ni pravočasno prijavil kraje ali izgube bančne oz. kreditne kartice). Trenutno veljavni ZplaSS v 120. členu določa, da uporabnik pod določenimi pogoji krije izgubo največ do 150 evrov. Poenostavljeno je torej mogoče zapisati, da boste v primeru, ko vam bo nekdo ukradel kreditno ali bančno kartico in jo zlorabil, vi pa boste takoj in pravilno odreagirali, hkrati pa zloraba ne bo posledica vaše malomarnosti, odgovarjali do največ 50 evrov. Presežek vam bo ponudnik plačilnih storitev moral nemudoma povrniti.

Pexels

Druga vrsta sprememb, ki bodo sicer sprva bistveno manj očitne, saj bo njihova implementacija terjala več časa, vendar dolgoročno in sistemsko pomenijo revolucijo v bančništvu, se nanaša na ponudnike plačilnih storitev. PSD2 predvideva razširitev dejavnosti, ki se štejejo kot plačilne storitve, poleg tega pa omogoča, da bodo na trg ponudnikov plačilnih storitev vstopili tudi novi subjekti (t. i. tretji ponudniki storitev). Tako PSD2 predvideva dve novi obliki storitev, in sicer zagotavljanje informacij o plačilnih računih, ki jih ima uporabnik plačilnih storitev pri drugih ponudnikih plačilnih storitev, ter t. i. storitev odrejanja plačil, kjer bo tretji ponudnik plačilnih storitev na zahtevo plačnika odredil transakcijo v breme plačilnega računa, ki ga ima uporabnik odprtega pri drugem ponudniku plačilnih storitev. Takšna rešitev, ki bo ob polni implementaciji omogočala na primer plačevanje z debetno kartico tudi po internetu, je v nekaterih državah članicah EU že uveljavljena.

Pri znanem nemškem čarterskem letalskem prevozniku je mogoče nakup letalske vozovnice že vrsto let opraviti »z debetno kartico«. V resnici seveda ne gre za nakup z debetno kartico, ampak za odreditev plačila s plačnikovega plačilnega računa. Pred sprejetjem PSD2 so bile tovrstne storitve na ravni EU neregulirane.

PSD2 nedvomno predstavlja pozitivni vidik evropske zakonodajne aktivnosti. EU, ki je že zdavnaj prerasla prvotno idejo carinske unije, pa s tem postaja vedno bolj povezana, in sicer tako gospodarsko kot politično (ever closer union). Liberalizacija notranjega trga, ki vodi v zmanjševanje transakcijskih stroškov, nedvomno prispeva k trdnosti evropske politične in gospodarske skupnosti.

Matija Urankar, mag. prava, Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d. o. o.