Za isto mizo

Ta teden je vrata odprl Mesec oblikovanja, oglaševalski festival Zlati boben, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani pa je zaznamovala svoj častitljivi jubilej, 70-letnico.
Fotografija: Voranc Vogel
Odpri galerijo
Voranc Vogel

Vsi trije dogodki imajo več stičnih točk, kot je to morda videti na prvi pogled. Zakaj? Priznani nizozemski oblikovalec Reon Brand mi je pred leti v intervjuju dejal, da »ideje nastajajo tam, kjer izobraževalni sistem spodbuja kreativno razmišljanje – možgansko nevihto in timsko delo«. In to je verjetno res. Kot tudi to, da se ideje, tiste prebojne in z dodano vrednostjo, rodijo tam, kjer je denar.

Tega se zelo dobro zavedajo tudi slovenski gospodarstveniki, ki so dolga leta vztrajali in si končno (upam, da ne prepozno, saj je Slovenija na lestvici globalnega inovacijskega indeksa letos nazadovala z 28. na 32. mesto) izborili znižanje davka na dobiček za vlaganje v raziskave in razvoj. In to je dobra novica, ki pa ji moramo ob bok nujno postaviti prizadevanja za uporabno znanost. Da med tri tisoč idejami ustvarimo vsaj eno poslovno uspešno, moramo ustvarjati dobrine ali storitve, ki jih svet potrebuje in za katere bo pripravljen plačati. A kako postati slovenski London, meka idejnih rešitev, ustvarjenih predvsem s komercialnim motivom?

Predstavljam si, da odgovor kot sveti gral išče prav vsak podjetnik. Temu del odgovora ponujajo na Mesecu oblikovanja. Oblikovalci pravijo, da mora izdelek, ki ga hoče podjetje prodati, ujeti sanje kupcev. Torej, podjetniki morajo biti vizionarji, biti morajo empatični in obvladati morajo sodobne načine komunikacije. Torej, ni več treba imeti ogromnih industrijsko-marketinških mašinerij; zdaj zadostuje, da imaš dobro zamisel, da jo objaviš na spletu, denimo na youtubu, in čez noč lahko postane svetovni hit. Mehanizmi socialnih omrežij pač določajo nova pravila igre, ki pa so vedno in povsod postavljena v sociološko-kulturni kontekst.

Poglejmo, denimo, Indijo. Ta država ima v svetu drugačen, boljši imidž, saj so njihove ideje s pomočjo spleta prišle v svet in, ja, Indijci so inovativni, ker se je v Indiji predrugačil tudi izobraževalni sistem. Kot rečeno, vse je treba postaviti v kontekst, predvsem pa iskati možnosti za povezovanje. Si predstavljate, da bi za isto delovno mizo vsak dan skupaj sedli obiskovalci Zlatega bobna, Meseca oblikovanja in vsi z ekonomske fakultete?! Verjetno bi ustvarili ne le en, ampak kar več slovenskih Applov, mar ne?!

Petra Kovič, odgovorna urednica Sveta kapitala

Več iz rubrike