»Vzemi zlatnino ali streljam!«

V tem narobe svetu so posojilojemalci nagrajeni, varčevalci kaznovani. Dr. Jure Stojan, ki v rubriki Striponomija z ilustratorjem dr. Horowitzem vstopa v Svet kapitala – od 7.oktobra bo ta postal petkova poslovna priloga Dela – je to primerjal z vlomilcem, ki bi sredi noči prišel do nas in zavpil: »Vzemi zlatnino ali pa streljam!«

Naj se sliši še tako noro, a dejstvo je, da je več centralnih bank v svetu radikalno zmanjšalo temeljne obrestne mere, celo pod ničlo, vse v želji po gospodarskem okrevanju. In kaj to pomeni za podjetja, kaj za »male ljudi«? Nekatere centralne banke večjim podjetjem že zaračunavajo hrambo denarja, varčevalcem si tega stroška za zdaj še ne upajo naprtiti. Mnogi menijo, da je tudi to le še vprašanje časa. Morda pa je ta čas že prišel. Ste preračunali, koliko na mesec plačate za vse bančne storitve?! No, dejstvo je, da imajo največ težav tisti, ki ustvarjajo velik delež obrestnih prihodkov, pri tem pa so najobčutljivejši tisti s kratkoročnimi depoziti.

Negativnih obrestnih mer se veselijo države in podjetja, ki iščejo financiranje za nove projekte ali reprogramiranje dolga, pa tudi fizične osebe, ki se odločajo za nakup nepremičnin. Poleg naštetih posledic negativnih obrestnih mer sta težavi tudi to, da evropski centralni banki zmanjkuje obveznic, ki bi jih lahko kupila, in to, da se pred našimi očmi odvija igra, podobna Igri stolov, ki jo je napisal izraelski komik v 70. letih preteklega stoletja o slavni bonbonieri. Torej, o tisti bonbonieri, ki jo dobiš za rojstni dan in jo podariš naprej, dokler nekdo v verigi slavljencev ne naredi napake in jo odpre. Namreč, tako kot je z bonboniero, je z obveznicami, za katere veš, da so zate zagotovljena izguba – seveda če jih pred iztekom pogodbenega roka ne prodaš po višji ceni, kot si jih kupil.

Torej, z negativnimi obveznicami je mogoče špekulirati in ustvarjati pozitivne donose. A do kdaj?! Pisci Sveta kapitala svarijo, da se ta špekulacija lahko že čez desetletje konča zelo klavrno. Le s kančkom sreče se bodo negativne obrestne mere pokazale kot začetek nekakšne nove ere svetovnih centralnih bank in ne kot razkritje skrajnih (in zadnjih) mej bančnih moči. A seveda le, če ne bo nihče odprl slavne potujoče bonboniere.

Petra Kovič, urednica poslovnega časnika Svet kapitala