Vse pametne telefone bom vrgel stran!

Njegova izjava je vsekakor utemeljena, saj je zasvojenost s pametni telefoni iz leta v leto večja. Industrija pametnih telefonov se povečuje, uporabniki so vse bolj priklenjeni na zaslone. Pri tem se pojavlja tudi vprašanje zasebnosti, saj je zaznanih vse več računalniških vdorov v mobilne naprave.

Da bi industrija pametnih telefonov kmalu propadla, se torej ni bati. Če je leta 2013 imela dobrih 300 milijard dolarjev prihodkov, se je lani ta podatek povečal na skoraj 430 milijard.

Gre za industrijo, ki ima ne le zveste, ampak že kar zasvojene uporabnike, ugotavljajo strokovnjaki. Pred kratkim so se tej temi posvetili v znani ameriški oddaji 60 minutes in Forbesu. Nekdanji sodelavec Googla Tristan Harris trdi, da tudi zato, ker so razvijalci programske kode ustvarili »kodo za zasvojenost«. Trdi, da tehnologija ni nevtralna, ampak je droga, ljudje postanejo tako odvisni, da svoje pametne naprave preprosto ne morejo odložiti iz rok.

Tehnologija menda vpliva na del možganov, ki ustvarja navade. Strokovnjaki sicer ocenjujejo, da je 60-odstotkov zaposlenih, ki imajo pri sebi redno pametni telefon, s službo povezanih 13,5 ure ali pet ur več kot traja običajni osemurni delavnik. A to naj ne bi pomenilo tudi hitrejšega in učinkovitejšega dela, ampak zgolj »podaljševanja delovne agonije« čez dan, saj je delavec večkrat zaposlen z brskanjem po družbenih omrežjih. Neuradni podatki kažejo, da okoli 40-odstotkov uporabnikov pametnih telefonov kaže katero od vrst zasvojenosti s pametnim telefonom.

Pexels

Britanski analitiki so izračunali, da povprečni britanski delavec na telefonu preživi 276 minut na teden. V skrajnih primerih ljudje za to porabijo tudi polovico delovnega časa. Generacija Z, torej stari od 16 do 24 let, v kateri naj bi bilo največ zasvojenih s pametnimi telefoni, kar 745 minut na teden oziroma 12 ur aktivno uporablja telefon. V tej starostni skupini povprečen zaposleni prejme okoli 4000 funtov plače za čas, ko ni delal, ampak je bil na delovnem mestu aktiven na pametnem telefonu.

Strokovnjaki ne vedo, kako bi to težavo rešili. Prepoved uporabe telefonov na delovnem mestu bi pri tej generaciji najbrž imela prav nasproten učinek, saj zaradi ravni anksioznosti ne bi bili sposobni normalno preživeti delovnega dneva in se posvetiti delu. Še najbolj bi pomagalo ozaveščanje, da je treba biti pozoren do časa, ki ga oseba nameni uporabi pametnega telefona – čeprav bi ga morala nameniti delu.

Zasvojenost načenja tudi naše zdravje

Številni uporabniki pametnih telefonov odkrito priznavajo, da jih pametni telefoni ovirajo pri različnih dnevnih dejavnostih, denimo pri rekreaciji, učenju in celo službi.

Mnogi v stroki se zato že trudijo, a bi zakonsko uveljavili varnostna opozorila, ki bi ob prvi uporabi oziroma nakupu telefona ali pri prenosu aplikacije jasno opozorila na zasvojenost in čezmerno uporabo. Še posebno bi to veljalo za mobilne igrice, ki številne uporabnike »prisilijo« v večurno bedenje pred zaslonom. Ko smo z aplikacijo zasvojeni, je namreč verjetnost, da bi bilo takšno opozorilo učinkovito, precej manjša kot pred začetkom uporabe.

V študiji Univerze v Derbyju so pred dvema letoma preverjali odgovore naključno izbranih ljudi, s katerimi so želeli ugotoviti, kako uporaba pametnih telefonov vpliva na njihove počutje in navade.

In rezultati? Ni bila presenetljiva ugotovitev, da jih skoraj devet od desetih uporablja pametne telefone zaradi družbenih omrežij, več kot polovica vprašanih pa uporablja aplikacije za pošiljanje sporočil in spremljanje novic.

Še bolj skrb vzbujajoč je podatek, ki je razkril, kje vse uporabljajo pametne telefone. Več kot tretjina vprašanih pametne telefone uporablja na nedovoljenih mestih, na primer med vožnjo za volanom.

Čeprav jih je skoraj polovica priznala, da so se zaradi uporabe mobilnih aplikacij izboljšali medsebojni odnosi, je po drugi strani kar četrtina vprašanih povedala, da imajo zaradi pametnih telefonov motnje v komunikaciji in težave v odnosih z družino in prijatelji.