Vse cvetelo je ...

Še več: prvič po letu 1981 francoske predsedniške volitve povzročajo zaskrbljenost tudi med tujimi vlagatelji. Indeks negotovosti ekonomske politike v Franciji je na rekordni ravni, razpon francoskih obveznic je poskočil na 60 bazičnih točk (v primerjavi z 20 bazičnimi točkami pred nekaj meseci). Čeprav je malo verjetno, da Le Penovi uspe veliki met, se vlagatelji predobro spomnijo po vseh napovedih »neuresničljivih« izidov, ki pa so se vseeno zgodili in zamajali svetovne borze. Pri vsaki njihovi potezi jih preganja misel: »Zgodil se je brexit, v Beli hiši stanuje magnat Donald Trump! Previdnost ni odveč!«

In zato vlagatelji dandanes niso več tako pišmeuhovski ob misli na surrealne scenarije, saj so bogatejši za najmanj dve izkušnji. In ker so v življenju (skoraj) vedno vse stvari tri, se lahko zgodi, da bo vodja Nacionalne fronte, Marine Le Pen, kljubovala anketam in da ji morebiti celo uspe nemogoče.

Kaj se bo konec aprila zgodilo v državi, katere sodobnost zgodovinarji zadnje čase radi primerjajo s časom tik pred francosko revolucijo, ki je zamajala do takrat ustaljeni (nepravični) družbeni red, v tem trenutku ne ve nihče. Dejstvo pa je, da se bo ob morebitnem tretjem »nepričakovanem« izidu zgodil velik pretres, katerega posledica ne bo le izrazito povečana možnost za izhod še ene velike članice iz evropske družine, temveč tudi gromozanske spremembe na borzah. In politično tveganje povzroča takšna nihanja na kapitalskem trgu, da lahko (nevarno) okrni še dobro stanje globalnega gospodarstva. Hmm ... pri tem se le še spomnim tiste legendarne od Nieta: »Vse cvetelo je, vse živelo je, bil je maj ...« In prišla je smrt.