Vroče poletje na kapitalskih trgih

Banka Slovenije v svojem zadnjem poročilu »Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji« napoveduje gospodarsko rast za leto 2019 v višini 3,2 odstotka in za leti 2020 in 2021 v višini 2,9 odstotka. Zmernejšo rast pripisujejo nekoliko nižji rasti tujega povpraševanja in postopnemu prehajanju v zrelejše obdobje poslovnega cikla. Največja tveganja v centralni banki vidijo predvsem v geopolitičnih trenjih in protekcionizmu, ki bi lahko bistveno vplivala na rast tujega povpraševanja in investicijsko aktivnost podjetij. Tako je tudi mednarodna bonitetna agencija Standard & Poor's zvišala bonitetno oceno Slovenije iz A+ na AA- s stabilnimi obeti.

Na drugi strani Atlantika pa so nove grožnje ameriškega predsednika Trumpa o uvedbi dodatnih carin in davkov na uvoz kitajskega blaga v višini 300 milijard dolarjev. Trenutno ZDA zaračunava 25-odstotno stopnjo carin in davkov na 200 milijard kitajskega uvoza. Kot pogoj postavlja srečanje s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom na vrhu G20, ki bo potekal konec junija na Japonskem v mestu Osaka.

Prav tako je vse večja napetost v Perzijskem zalivu, kjer so ZDA obtožile Iran napadov na tankerje. Tako bodo ZDA na Bližnji vzhod poslale dodatnih 1000 vojakov. Obenem je Iran napovedal, da bo glede na umik ZDA iz jedrskega dogovora, ki je bil dosežen leta 2015, oplemenitil več urana.

Zaradi eskalacije v trgovinski vojni ameriška centralna banka FED napoveduje, da je pripravljena znižati obrestno mero, da bi ublažila posledice spora. S tem bi lahko dala napačen signal Trumpu, da njegove poteze v resnici učinkujejo. Trg pričakuje, da naj bi FED letos vsaj dvakrat znižal ključno obrestno mero in bi tako konec leta znašala 1,75 odstotka.

Medtem na stari celini Evropska centralna banka na zadnjem zasedanju ni spremenila višine ključne obrestne mere, ki ostaja 0,00 %. Prav tako ostaja nespremenjena obrestna mera depozita poslovnih bank pri ECB v višini -0,40 odstotka. Obenem svet ECB pričakuje, da bodo ključne obrestne mere na sedanji ravni ostale še vsaj čez prvo polovico leta 2020 oziroma tako dolgo, kot bo treba, da se zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje inflacije na raven pod 2 odstotka. Hkrati bo ECB še naprej v celoti ponovno investirala glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, ki so bili kupljeni v programu kvantitativnega sproščanja.

Napovedan je nov program TLTRO III (ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja) poslovnim bankam, kjer bodo banke prejele le 0,1 odstotne točke pribitka nad trenutno ničelno ravnjo ključne obrestne mere. Vse to se je odrazilo tudi na vrednosti EURIBOR-ja. Tako je Nemčija izdala desetletno obveznico z rekordno nizko obrestno mero in sicer -0,24 odstotka, kar pomeni, da bodo vlagatelji zagotovo utrpeli izgube, če bodo obveznico držali do zapadlosti. Tudi Portugalska je z izdajo desetletne obveznice dosegla izjemno nizko obrestno mero 0,639 odstotka, kar je krepko pod povprečno obrestno mero dolga države.

Zaradi pričakovanj o znižanju obrestnih mer so tudi delniški trgi poskrbeli za rast in objave o združitvah ter novih izdajah. Najavljena je združitev ameriških orožarskih velikanov Raytheon in United Technologies, kjer bo z združitvijo nastala druga največja orožarska družba na svetu v tržni vrednosti 166 milijard dolarjev. Predvidena združitev naj bi bila zaključena leta 2020. Spletni trgovec Alibaba razmišlja o uvrstitvi svojih delnic na borzo v Hongkongu, kar bi bil lahko negativen signal ameriškemu kapitalskemu trgu.

Ob vsem zapisanem lahko na kapitalskih trgih pričakujemo vroče poletje z občasnimi ohladitvami.