Vpliv koronavirusa na vrednost evropskih delnic

Pojav koronavirusa v razvitih gospodarstvih je imel zgodovinski vpliv na kapitalske trge. Od trenutka, ko so se prvi primeri okužbe pojavili v Italiji (uradno 22. februarja), do sredine marca (16.3.) so delniški trgi v Evropi izgubili v povprečju okoli tretjino svoje vrednosti.

Razlike v padcih so pri takšnih minusih za vlagatelje morda manj pomembne, a razlike vendarle so, pojasnimo pa jih lahko z razmahom koronavirusa, deloma pa tudi s sektorsko strukturo državnih indeksov: nadpovprečne padce so tako utrpeli vlagatelji v Grčiji, Avstriji, Italiji in Španiji. V vseh državah imajo indeksi večji delež podjetij iz finančnega sektorja, ki je bil med bolj prizadetimi, v Italiji in Španiji pa je razpoloženje močno načela tudi skrb vzbujajoča statistika širjenja virusa.

Prihodnji razplet dogajanj na kapitalskih trgih bo odvisen od uspešnosti držav pri zoperstavljanju koronavirusu. Sodeč po razpoloženju med vlagatelji, kjer popolnoma prevladuje strah, je v tem trenutku najbolj verjeten črnogledi scenarij. Pri njem bi težko govorili o klasični ekonomsko-finančni krizi, primernejši izraz bi bila nenadna zaustavitev sveta zaradi življenje-ogrožajočih zunanjih dejavnikov.

Klasične pomoči s strani centralnih bank, kot sta znižanje obrestnih mer in zagotavljanje likvidnosti, bi le blažile posledice. Kot pravijo pri švicarski banki UBS – spodbujati gospodarstva v času, ko se od ljudi pričakuje osamitev, ni pravi recept. V tem scenariju bi veliko odgovornosti za neuspeh lahko pripisali neposlušnosti pri upoštevanju nasvetov stroke.

Obstaja pa tudi spodbudnejši scenarij, tak, ki računa na razumnost ljudi. Države namreč že posnemajo ukrepe, ki so se ponekod izkazali za učinkovite: omejevanje stikov med ljudmi, poudarjanje skrbi za higieno, izvajanje čim več testiranj, omejevanje potovanj itd. Vse to so v zadnjih dneh pospremile tudi vade in centralne banke z izdatnimi fiskalnimi in monetarnimi injekcijami, namenjenimi likvidnostno »podhranjenim« podjetjem in gospodinjstvom.

Če verjamemo v sposobnost človeštva, da v krizi najde rešitev, potem lahko predpostavljamo, da bodo dogodki v Italiji streznili voditelje pomembnejših držav, ki bodo s pomočjo spodbud ekonomskih in zdravstvenih politik, predvsem pa koordiniranega ravnanja našli pot iz krize. Pokojni Hans Rosling in Steven Pinker avtorja uspešnic o napredku sveta bi vsekakor stavila na sposobnost človeštva.

Kako naj torej ravna vlagatelj, ki mu padanje vrednosti prihrankov vzbuja močna negativna čustva? Najprej se spomnimo nasveta uspešnih napovedovalcev, ki pravi, da je vredno spremeniti mnenje, ko se spremenijo dejstva. In dejstva so se od začetka leta močno spremenila. Zelo verjetno se bomo letos soočili s tako imenovano tehnično recesijo v številnih evropskih državah (če ne začenši v prvem letošnjem četrtletju, pa precej gotovo v drugem).

Nihajnost na borzah je izjemna in zna trajati, dokler ne bo vidnejših znakov, da se je število dnevnih novih primerov okužb ustalilo. Poleg vedno koristne ustrezne razpršitve bi veljalo znotraj portfeljev nekoliko bolj staviti na podjetja, po katerih proizvodih v teh trenutkih povprašujemo tudi sami. Tu velja dobro premisliti: poleg osnovnih potrošnih dobrin (hrana in pijača), zdravstvene oskrbe (zdravila in zdravstvene storitve) in splošne oskrbe (elektrika, voda itd.), nas vse več odkriva priložnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija (predvsem pri delu od doma).

Nemalo vlagateljev pa se s kratkoročnimi spremembami v strukturi prihrankov ne ukvarja in svoje prihranke zaupa strokovnjakom. Njih bi spomnil, da je najboljše ravnanje v takšnih trenutkih vztrajanje pri naložbenem načrtu. Oblikovanje naložbenega načrta je proces, v katerem vlagatelj razmisli ravno o odnosu do podobnih situacij (močnih padcev, visoki volatilnosti ipd.). Postavljen načrt predstavlja kompas, ki vlagatelju pomaga ostati na pravi poti v težkih razmerah. Se vam zdi smiselno zdaj odvreči kompas, ki je bil oblikovan ravno za takšne razmere? V primeru pravilno postavljenega naložbenega načrta boste gotovo odgovorili nikalno.