Znanstvena fantastika ali poslovna realnost
Znani futurolog in preučevalec voditeljstva Keith Coats pravi, da je voditeljstvo vedno stvar konteksta, v katerem živimo in delujemo. Kakšen je naš trenutni in kakšen prihajajoči kontekst?
Odpri galerijo
Sodobni voditelj bo uporabljal zelo širok asortiman voditeljskih stilov, odvisnih od poslovnega konteksta in raznovrstnih generacij zaposlenih, ki jih bo vodil (ne samo v živo, temveč vedno bolj tudi virtualno). FOTO: Getty Images/iStockphoto
Živimo verjetno v najbolj preobrazbenem in fluidnem (op.p. spremenljivem) času v človeški zgodovini, ki ga je v zadnjem času dodatno otežil še globalni pojav novega koronavirusa (in njegove posledice na različne ravni človekovega obstoja).
Prihodnost je videti izjemno zahtevna in dinamična, z motnjami (op.p. disruption) v vsem in vsepovsod kot »novim normalnim«. In v takem poslovnem okolju bodo uspevale predvsem organizacije, ki bodo senzibilne, agilne, delovale povezano z vsemi svojimi ključnimi deležniki ter kreativno soustvarjale dandanes in še posebej prihodnost.
Predstavljajte si naslednjo poslovno situacijo:
Ste se ravno prebudili iz sanj, po tem ko ste gledali vaš priljubljeni znanstvenofantastični film? Ne, to je kar današnja in jutrišnja poslovna realnost.
Kako voditi v takšnem hiper dinamičnem in prepletenem (poslovnem) okolju? Ali ta spreminjajoči se kontekst vpliva tudi na voditeljstvo, njegova znanja in stile vodenja?
Vsekakor. Modeli in stili voditeljstva se spreminjajo. Sodobni voditelj bo uporabljal zelo širok asortiman voditeljskih stilov, odvisnih od poslovnega konteksta in raznovrstnih generacij zaposlenih, ki jih bo vodil (ne samo v živo, temveč vedno bolj tudi virtualno).
1. Leader kot »scientist« - znanstvenik: vedenjski in nevroznanstvenik: nevroznanost vedno bolj osvaja tudi poslovne vede, ki na podlagi spoznanj o delovanju človeških možganov na glavo postavljajo svoje metode in koncepte delovanja.
2. Voditelj, ki gleda naprej (uporablja »teleskop«) in zna s svojim samurajsko dovršenim delovanjem ustvarjati dodano vrednost za dandanes (uporablja »mikroskop«); dober voditelj deluje umno: zna se ustaviti in zdravorazumsko razmisliti, kako bi stvari lahko naredili drugače, jih poenostavili in izboljšali.
3. »Servant« leader – voditelj, ki služi: je voditelj, ki ustvarja pogoje, da drugi lahko »briljirajo« in dosegajo cilje strank, organizacije in tudi svoje osebne cilje.
4. Podatkovni znanstvenik: podatki usmerjajo njegovo odločanje: zmožen se je neegocentrično odločati tudi na podlagi analitike, podatkov in ne samo na podlagi svoje intuicije, znanja in preteklih izkušenj.
5. Leader kot »potentiolog in coach«: spodbujevalec in usmerjevalec človeškega oziroma kreativnega potenciala zaposlenih, tudi z uporabo konceptov pozitivne psihologije (njen namen je usmerjanje pozornosti proti krepitvi pozitivnih zmožnosti in moči zaposlenega). Na zaposlene ne gleda kot na »človeške vire« (op.p. human resources), temveč nanje gleda celostno, kot na posameznega človeka, s svojimi potrebami, potenciali, talenti, strahovi in ambicijami … ter s tem v zvezi prilagaja svoje voditeljske stile in usmerja oz. spodbuja njihove potenciale.
6. Leader kot integrator: usmerjen v sinhronizirano delovanje internega (timsko delo) in eksternega poslovnega okolja, na ravni sodelovanja deležnikov celotnega poslovnega ekosistema. Kot po drugi strani tudi v sobivanje klasičnega in virtualnega delovnega okolja ter s ciljem uporabe sinergij človeške in umetne inteligence.
7. »Interkvocientni« voditelj: ki razume, kombinira in spodbuja uporabo različnih kvocientov, pri sebi in drugih: ne samo v zadnjem času zelo poznana IQ (inteligenčni kvocient) in EQ (čustvena inteligenca), temveč tudi ostale: kot npr. MQ (op.p. meaningful quotient oz. kvocient smisla – voditelj zna navdihovati, tudi na način, da pokaže na smisel tega, kar skupaj ustvarjamo ter le-to poveže s smislom posameznika, ki je v njegovi ekipi) oziroma v zadnjem času še posebej uporabnega AQ (op.p. adaptive quotient oziroma adaptive intelligence: pri tem gre za sposobnost uma, da se lahko spremeni in nadgrajuje, kot odziv na trenutne zahteve in potrebe okolja, v katerem deluje).
Tudi voditeljstvo vedno bolj postaja interdisciplinarna znanost ter vedno manj samo »mehka veščina«.
Prihodnost je videti izjemno zahtevna in dinamična, z motnjami (op.p. disruption) v vsem in vsepovsod kot »novim normalnim«. In v takem poslovnem okolju bodo uspevale predvsem organizacije, ki bodo senzibilne, agilne, delovale povezano z vsemi svojimi ključnimi deležniki ter kreativno soustvarjale dandanes in še posebej prihodnost.
Uspevale bodo organizacije, ki bodo senzibilne, agilne, delovale povezano z vsemi svojimi ključnimi deležniki ter kreativno soustvarjale dandanes in še posebej prihodnost. FOTO: Guliver/Getty images
V času sobivanja človeške in umetne inteligence
Predstavljajte si naslednjo poslovno situacijo:
Ste proizvajalec delov za naprave s področja zabavne elektronike, vaši izdelki in rešitve so prisotni na vseh kontinentih.
Pred nekaj minutami je vaša chatbotka Paula, ki deluje na osnovi tehnologije (čustvene) umetne inteligence in je zaposlena v vašem oddelku za strankino izkušnjo, na podlagi senzoričnih interakcij, ki jih ima z vašimi deležniki, zaznala, da je stopnja njihove čustvene izkušnje z vašo organizacijo padla za trinajst (13) odstotnih točk.
Informacijo takoj sporoči naprej vaši ekipi za ustvarjanje izkušenj (op.p. experience designer), ki izvedejo kombinacijo klasičnih in virtualnih agilnih srečanj, s fokusnimi skupinami deležnikov ter vašimi internimi strokovnjaki.
Na teh srečanjih, tudi s pomočjo tehnologije navidezne in razširjene resničnosti (op.p. VR – virtual reality & AR – augmented reality), v seriji interakcij s končnimi strankami, v roku 14 dni soustvarite novo izboljšano verzijo vaše poslovne rešitve.
Sledi usposabljanje vseh ključnih deležnikov vašega celotnega ekosistema, ki so pomembni za to, da bo izkušnja z vašim izdelkom kar najvišja tudi v prihodnje: gre za interne zaposlene, vaše dobavitelje, podizvajalce in prodajne ter distribucijske partnerje.
Usposabljanje izvedeta vaš interni mentor Igor (mlad, 26 letni računalniški inženir, specialist za sodobne digitalne tehnologije), skupaj z androidnim mentorjem Andrewom (op.p. Andrew je t.i. geminoid: androidni robot, ki je ustvarjen povsem po fizični podobi vašega kolega Andreja, ki je bil kar 30 let del vaše organizacije in je lansko leto žal preminil, moderna tehnologija pa vam je omogočila, da ste ustvarili androidnega robota, ki ima njegovo podobo, enak način izražanja kot tudi njegovo bogato znanje in izkušnje), v obliki interaktivnih webinarjev, po metodi »edutainmenta« (op.p. kombinacija usposabljanja in sproščene izvedbe, z elementi gamifikacije).
S tem v zvezi na usposabljanjih dodatno ugotovite, da bo potrebno še izboljšati vašo digitalno rešitev, v strankino popotovanje pa dodati dve dodatni fazi, kar v roku enega tedna z ekipo tudi razvijete in v poslovno prakso pošljete novo izpopolnjeno rešitev.
Pred nekaj minutami je vaša chatbotka Paula, ki deluje na osnovi tehnologije (čustvene) umetne inteligence in je zaposlena v vašem oddelku za strankino izkušnjo, na podlagi senzoričnih interakcij, ki jih ima z vašimi deležniki, zaznala, da je stopnja njihove čustvene izkušnje z vašo organizacijo padla za trinajst (13) odstotnih točk.
Informacijo takoj sporoči naprej vaši ekipi za ustvarjanje izkušenj (op.p. experience designer), ki izvedejo kombinacijo klasičnih in virtualnih agilnih srečanj, s fokusnimi skupinami deležnikov ter vašimi internimi strokovnjaki.
Na teh srečanjih, tudi s pomočjo tehnologije navidezne in razširjene resničnosti (op.p. VR – virtual reality & AR – augmented reality), v seriji interakcij s končnimi strankami, v roku 14 dni soustvarite novo izboljšano verzijo vaše poslovne rešitve.
Sledi usposabljanje vseh ključnih deležnikov vašega celotnega ekosistema, ki so pomembni za to, da bo izkušnja z vašim izdelkom kar najvišja tudi v prihodnje: gre za interne zaposlene, vaše dobavitelje, podizvajalce in prodajne ter distribucijske partnerje.
Usposabljanje izvedeta vaš interni mentor Igor (mlad, 26 letni računalniški inženir, specialist za sodobne digitalne tehnologije), skupaj z androidnim mentorjem Andrewom (op.p. Andrew je t.i. geminoid: androidni robot, ki je ustvarjen povsem po fizični podobi vašega kolega Andreja, ki je bil kar 30 let del vaše organizacije in je lansko leto žal preminil, moderna tehnologija pa vam je omogočila, da ste ustvarili androidnega robota, ki ima njegovo podobo, enak način izražanja kot tudi njegovo bogato znanje in izkušnje), v obliki interaktivnih webinarjev, po metodi »edutainmenta« (op.p. kombinacija usposabljanja in sproščene izvedbe, z elementi gamifikacije).
S tem v zvezi na usposabljanjih dodatno ugotovite, da bo potrebno še izboljšati vašo digitalno rešitev, v strankino popotovanje pa dodati dve dodatni fazi, kar v roku enega tedna z ekipo tudi razvijete in v poslovno prakso pošljete novo izpopolnjeno rešitev.
Ste se ravno prebudili iz sanj, po tem ko ste gledali vaš priljubljeni znanstvenofantastični film? Ne, to je kar današnja in jutrišnja poslovna realnost.
Prihodnost je videti izjemno zahtevna in dinamična. FOTO: Kato Issei / REUTERS
Voditelj prihodnosti
Kako voditi v takšnem hiper dinamičnem in prepletenem (poslovnem) okolju? Ali ta spreminjajoči se kontekst vpliva tudi na voditeljstvo, njegova znanja in stile vodenja?
Vsekakor. Modeli in stili voditeljstva se spreminjajo. Sodobni voditelj bo uporabljal zelo širok asortiman voditeljskih stilov, odvisnih od poslovnega konteksta in raznovrstnih generacij zaposlenih, ki jih bo vodil (ne samo v živo, temveč vedno bolj tudi virtualno).
Kakšen je torej (lahko) voditelj prihodnosti?
1. Leader kot »scientist« - znanstvenik: vedenjski in nevroznanstvenik: nevroznanost vedno bolj osvaja tudi poslovne vede, ki na podlagi spoznanj o delovanju človeških možganov na glavo postavljajo svoje metode in koncepte delovanja.
2. Voditelj, ki gleda naprej (uporablja »teleskop«) in zna s svojim samurajsko dovršenim delovanjem ustvarjati dodano vrednost za dandanes (uporablja »mikroskop«); dober voditelj deluje umno: zna se ustaviti in zdravorazumsko razmisliti, kako bi stvari lahko naredili drugače, jih poenostavili in izboljšali.
3. »Servant« leader – voditelj, ki služi: je voditelj, ki ustvarja pogoje, da drugi lahko »briljirajo« in dosegajo cilje strank, organizacije in tudi svoje osebne cilje.
4. Podatkovni znanstvenik: podatki usmerjajo njegovo odločanje: zmožen se je neegocentrično odločati tudi na podlagi analitike, podatkov in ne samo na podlagi svoje intuicije, znanja in preteklih izkušenj.
5. Leader kot »potentiolog in coach«: spodbujevalec in usmerjevalec človeškega oziroma kreativnega potenciala zaposlenih, tudi z uporabo konceptov pozitivne psihologije (njen namen je usmerjanje pozornosti proti krepitvi pozitivnih zmožnosti in moči zaposlenega). Na zaposlene ne gleda kot na »človeške vire« (op.p. human resources), temveč nanje gleda celostno, kot na posameznega človeka, s svojimi potrebami, potenciali, talenti, strahovi in ambicijami … ter s tem v zvezi prilagaja svoje voditeljske stile in usmerja oz. spodbuja njihove potenciale.
6. Leader kot integrator: usmerjen v sinhronizirano delovanje internega (timsko delo) in eksternega poslovnega okolja, na ravni sodelovanja deležnikov celotnega poslovnega ekosistema. Kot po drugi strani tudi v sobivanje klasičnega in virtualnega delovnega okolja ter s ciljem uporabe sinergij človeške in umetne inteligence.
7. »Interkvocientni« voditelj: ki razume, kombinira in spodbuja uporabo različnih kvocientov, pri sebi in drugih: ne samo v zadnjem času zelo poznana IQ (inteligenčni kvocient) in EQ (čustvena inteligenca), temveč tudi ostale: kot npr. MQ (op.p. meaningful quotient oz. kvocient smisla – voditelj zna navdihovati, tudi na način, da pokaže na smisel tega, kar skupaj ustvarjamo ter le-to poveže s smislom posameznika, ki je v njegovi ekipi) oziroma v zadnjem času še posebej uporabnega AQ (op.p. adaptive quotient oziroma adaptive intelligence: pri tem gre za sposobnost uma, da se lahko spremeni in nadgrajuje, kot odziv na trenutne zahteve in potrebe okolja, v katerem deluje).
Tudi voditeljstvo vedno bolj postaja interdisciplinarna znanost ter vedno manj samo »mehka veščina«.
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj
