Veličastni labodi in grdi rački

Hollywoodski zvezdnik George Clooney, pokojna rock legenda David Bowie, slavni igralki Julia Roberts in Demi Moore – vsi omenjeni so se v mladih letih soočali s frustracijo, da so grdi rački. Od porušene samopodobe, pomanjkanja samozavesti, bolečega zafrkavanja sošolcev, so postopoma napredovali in se razvili v veličastne, spoštovane labode s sijajnimi, fantastičnimi karierami.

Vselej je lepo poslušati zgodbe o tem, kako se grdi rački prelevijo v lepe labode, a žal je na svetu več takih, ki celo življenje ostanejo grdi rački. Oziroma ker želijo ostati grdi rački. Užaljenci, disidenti, temačneži, uporniki brez razloga. Med njimi so žal tudi številne slavne osebnosti. Izstopajo zlasti politiki.  

Grdi rački v Sloveniji

Ni treba pogledati ravno daleč, da prepoznamo kakšnega takega tudi pri nas. V Sloveniji imamo kar predsednika vlade, ki se že vso svojo kariero obnaša kot užaljeni disident. Morda sebe ne vidi ravno kot grdega račka, a velik del javnosti ga vsekakor ima za takšnega.

A kaj se v resnici dogaja v človeku, ki se odloči, da bo svoje življenje, oziroma kariero posvetil »kalimerovstvu«, užaljenosti, razdvajanju? Gre tu zgolj za značaj ali pa za nespametno odločitev v prelomnih življenjskih trenutkih, ko bi lahko posameznik še ubral svetlejšo, pozitivnejšo življenjsko pot?

Verjetno gre kar za zmes obojega. Poglejmo si kar naš domači primer. Ne zgolj premier Janez Janša, ampak tako rekoč vsi njegovi podporniki dajejo v javnosti vtis, da se jim je v preteklosti zgodilo nekaj zares hudega. Njihov glavni sovražnik so seveda »hudobni komunisti«, ki jim je očitno uspelo njihova življenja tako zelo zagreniti, da sejejo sovraštvo zoper njih kadarkoli imajo za to pet minut časa. 

Človek se seveda vpraša – zakaj? Ko pa modri ljudje vendar vedo, da negovanje sovraštva in maščevalnosti poraja samo novo sovraštvo in novo maščevalnost. Zakaj so se torej nekateri ljudje, ki jih imamo, če že ne za kaj drugega, pa vsaj za kolikor toliko inteligentne, med katere štejem tudi premiera, odločili za tako temačno karierno pot?

No, tu nikakor ne smemo podcenjevati otroških let. Občutljive psihe, na katero vplivajo starši, drugi sorodniki, prijatelji, znanci, okolica, šolski sistem. Sam sem izjemno kritičen do skrajno nepremišljenih in neodgovornih vzgojnih potez, ki jih izvajajo zgoraj omenjeni do čistih in nedolžnih otroških duš. Ti svoje frustracije in negativne miselne vzorce brez premisleka prenašajo na tiste, katere bi morali pravzaprav ščititi pred točno takšnimi frustracijami in negativizmi. Če bi jih v resnici imeli radi. Pa jih očitno nimajo.  

Posledica tega je cela generacija zamorjenih duš, ki jih je veliki večini mogoče najti predvsem v stranki SDS in v njenih simpatizerjih, a tudi v nekaterih levih strankah (predvsem na skrajni levici).

Labirint negativne energije

In kaj lahko v tem labirintu nezadovoljnežev, skrajnežev, »pestovalcev« negativne energije, ipd., storimo tisti, ki imamo rajši veličastne labode od grdih račkov? Marsikaj. Predvsem pa jim moramo na bližajočih se volitvah izreči en krepki, odločni in upajmo, da čim bolj daljnosežni NE. In začeti povsem novo, neobremenjeno zgodbo.

Veliki večini Slovencev namreč krepko presedajo že skoraj 80 let dolge delitve na partizane in domobrance, na leve in desne, na rdeče in črne. Gre slej ko prej za »dinozavrske« delitve, za že zdavnaj preživete zgodbe, ki ne zanimajo niti mlade niti srednje generacije in za katere so v veliki večini odgovorni nekateri vplivni politiki, ter tudi nekateri mediji.

Zato so tudi tokrat novi obrazi, ne glede na to, da so njihove kariere nekoliko omadeževane s politiko, kot je denimo Robert Golob, vendarle dobra stvar. Pri slednjemu je še posebej za pozdraviti, da izhaja iz menedžmenta, iz gospodarstva.

Kot tak bo v neznosno strankarsko obremenjeno politiko vnesel zdravo dozo pragmatičnosti in ekonomske racionalnosti. In tudi svobodnega duha, kot obljublja. To pa je tisto, kar Slovenci ta hip dejansko najbolj potrebujemo.

Za izboljšave bo še čas, zdaj je pomembno predvsem to, da se znebimo politike grdih račkov, razdora, cinizma, sumničavosti, nesimpatičnih mrkih pogledov, ki jo je v resnici že zdavnaj povozil čas.

*Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.