Varčujte za finančno neodvisnost, ne za pokojnino

Sedanji upokojenci po svetu žanjejo sadove varčevalnih navad preteklih generacij. To se bo kmalu spremenilo.

Sredi 90. let, ko so številni vlagatelji na delniških trgih lahko zaslužili več milijonov na račun eksplozivne rasti tehnoloških delnic, je vladalo prepričanje, da se je treba upokojiti čim prej. Oseba je veljala za nekaj posebnega in je bila lahko ponosna na zgodnjo upokojitev.

Položaj je zdaj popolnoma drugačen.

Vse več ljudi nadaljuje delo tudi po doseženi starosti za upokojitev.

...

Vzrok za to so predvsem naslednji dejavniki:

• Upokojitve si ne morejo privoščiti.
• Prihranki niso beležili dovolj visoke donosnosti.
• Upokojitve si ne želijo.

Tretja skupina ljudi si preprosto ne želi upokojitve. Večje zadovoljstvo vidijo v tem, da »ostanejo v igri«. Anketa, ki so jo lani izvedli na CNBC.com je pokazala, da bi ljudje v 67 odstotkih primerov delali tudi po 65. letu starosti, ker si to želijo. Triintrideset odstotkov bi jih delalo tudi po 65. letu starosti, ker si upokojitve ne morejo privoščiti.

Koncept upokojevanja je relativno nov. V še ne tako daljni preteklosti so ljudje delali tudi na fizično zahtevnih delovnih mestih vse do svoje smrti. Ljudje, ki so v svojem življenju privarčevali dovolj, da bi se lahko upokojili, so bili prej izjema kot pravilo. Vse to se je spremenilo na začetku prejšnjega stoletja. Posameznik je za neko podjetje delal 30 let, prejel odpravnino in do smrti vsak mesec prejemal pokojnino.

Glede na rezultate raziskave The Savings & Investment Policy (TSIP) bo leto 2035 prelomna točka za upokojevanje. Od 40. let prejšnjega stoletja, kljub rasti prihodkov in premoženja, ljudje vse manj varčujejo in več zapravljajo. Ta trend bo najbolj vplival na tiste, ki se bodo upokojevali po letu 2035. Če ne bomo ukrepali, bodo »babyboomerji« zadnja generacija, ki se bo upokojila razmeroma varno.

...

Varčujte za finančno neodvisnost, 
ne za pokojnino

Zdaj ko ljudje živimo dlje časa in si mnogi ne morejo privoščiti varne upokojitve, bi morali spremeniti cilje. Varčevati moramo za finančno neodvisnost, ne za pokojnino. Finančna neodvisnost je veliko bolj logičen cilj in se s takim ciljem lažje prepričamo v to, da moramo varčevati. Ko dosežemo to točko, delo postane izbira in ne več nujnost.

Finančna neodvisnost lahko pomeni, da se oseba upokoji še relativno mlada. To lahko pomeni mejnik v kariernem razvoju posameznika. Posameznik, ki doseže finančno neodvisnost, se sam lahko odloči, ali bo še delal in tudi kaj bo delal.

Služba postane lastna izbira. In glede na rezultate ankete, bi se za delo odločilo veliko ljudi. Razlika je samo ta, da se lahko odločite za delo, ki vas veseli in ga opravljate z užitkom in ni več pogojeno z zaslužkom.

Vsak izkušen vlagatelj ve, kdo je Peter Lynch. To je človek, ki je v obdobju 1977–1990 upravljal velikanski sklad Fidelity Magellan. Sklad se v tem obdobju lahko pohvali s povprečno letno donosnostjo v višini 29 odstotkov. Na spletu lahko najdete veliko podatkov o Lynchu, skladu ki ga je upravljal, njegove citate in podobno. Tokrat se bom posvetil citatu iz njegovega intervjuja sredi 90. let prejšnjega stoletja.

»Ljudje zapravljajo veliko časa za to, da bi ugotovili, kdaj je najprimernejši trenutek za investiranje, in lahko povem, da je to le izguba časa. Sam sem naredil izjemno analizo. Če bi v obdobju 1965–1995, torej trideset let, investirali tisoč dolarjev vsako leto in imeli veliko srečo, da ste investirali na najnižji točki posameznega leta, bi bila vaša povprečna letna donosnost 11,7 odstotka. Če bi imeli veliko nesrečo in bi vsako leto investirali tisoč dolarjev na najvišji točki leta, bi bila vaša povprečna donosnost 10,6 odstotka. To je edina razlika med najvišjo in najnižjo točko posameznega leta. Možnosti so zelo majhne, a ljudje še vedno ogromno časa in energije namenjajo analiziranju, kaj se bo zgodilo s trgom. To se preprosto ne izplača,« je izjavil legendarni vlagatelj.

Zgornjo izjavo bi si morali številni vlagatelji shraniti. To je izjava, ki govori v prid dolgoročnemu investiranju in še enkrat poudari, da »lovljenje najnižjih vrednosti« in skrb zaradi dnevnih sprememb ni pomembna pri dolgoročnem investiranju. Če ne načrtujete prodaje naložbe v enem letu ali celo desetletju, ni logično, da bi bili zaskrbljeni zaradi dnevnih sprememb.

Vlagatelji, ki varčujejo za finančne cilje daleč v prihodnosti, se ne smejo prepustiti vplivom kratkoročnih dogodkov in občasnim padcem delnic (ki so nekaj normalnega) ter se morajo dolgoročno osredotočiti. S tem si bodo naredili veliko uslugo, saj sta zgodovina in čas na njihovi strani. Iz vsega zgoraj zapisanega sklepamo, da izbira pravega časa za investiranje ni tako pomembna, kot si to mislimo. Prej začnete z varčevanjem, več boste na koncu imeli.