V Sloveniji moramo pospešiti inovacije in trajnostni razvoj

Peter Glavič, Jože Vižintin
Osnovna vzroka za zaostajanje Slovenije sta neprimerna sprememba gospodarskega sistema po osamosvojitvi ter pomanjkanje sredstev za prevzeme in naložbe. Foto: Reuters

V zadnjem času se pojavlja veliko vprašanj o tem, ali je Slovenija na pravi poti razvoja. Nekatere nove članice Evropske unije so nas začele dohitevati in prehitevati. Češka nas je že prehitela po bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca po kupni moči. Po bruto dodani vrednosti na zaposlenega pa zaostajamo za Češko in Slovaško.

Inženirska akademija Slovenije (IAS) vsako leto analizira napredek v gospodarstvu, družbi, okolju in trajnostnem razvoju, ga primerja z drugimi državami in predlaga ustrezne ukrepe. Letos je pripravila knjižico z naslovom Razumevanje inovacijskega procesa, v kateri predlaga pripravo izboljšanega inovacijskega sistema v Sloveniji. Predlog vsebuje vizijo, strategijo, cilje in priporočila za izvedbo.

Slovenija bi morala biti država, ki je poznana po inovativnih, izvozno usmerjenih, visoko tehnoloških podjetjih v izbranih nišah na svetovnem trgu. Ljudje po vsej Sloveniji imajo ustrezno znanje, želijo in zmorejo prispevati k ustvarjanju rešitev za izboljšanje življenja, okolja in gospodarskega razvoja. Strategija razvoja postavlja naslednje naloge: 1) ugotoviti in opredeliti področja, kjer so ovire za razvoj inovativnosti in za mednarodno uveljavljanje Slovenije; 2) vzdrževati klasične tehnologije in pospešiti razvoj novih področij – niš in izdelkov, kjer je Slovenija razvojno in proizvodno močna v primerjavi z EU in svetom; 3) pospešiti sodelovanje med politiko in različnimi področji družbe, da bi povečali učinkovitost obnove obstoječih tehnologij, stalnega razvoja v nišah in družbenega razvoja Slovenije.
 

Razvitost Slovenije
 

Slovenija je na razširjeni, evropski inovacijski lestvici (European Innovation Scoreboard) tik pod evropskim povprečjem, zadnja v skupini močnih inovatorjev: na čelu je Nemčija, sledijo Belgija, Irska, Avstrija, Islandija, Norveška, Francija, Izrael in Slovenija. Inovacijske voditeljice so: na vrhu je Švica, sledijo Švedska, Danska, Finska, Nizozemska, Velika Britanija in Luksemburg.

Slovenija se želi uvrstiti med inovacijske voditeljice, kar je tudi dolgoročno zelo zahtevna naloga. Evropska inovacijska lestvica ima deset razsežnosti. Slovenija je najmočnejša v človeških virih (novi doktorji znanosti, prebivalstvo s terciarno izobrazbo in vseživljenjsko učenje) ‒ v vseh vidikih presega povprečje EU, skupaj za 43,6 odstotka. Nadpovprečna je tudi v vlaganjih podjetij v raziskave in razvoj, inovacije in informacijsko-komunikacijsko izobraževanje, v medsebojnih povezavah podjetij in v znanstvenih objavah javnega in zasebnega sektorja. Najslabša je v financiranju in podpori raziskav, kjer dosega samo 33,4 odstotka povprečja EU (61,5 odstotka), sofinanciranju javnih raziskav in skupnih objav. Predlagani zakon o znanstveno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti obljublja izboljšave na področju financiranja raziskav in razvoja, rešitev za financiranje inovacij pa ni na obzorju.

Osnovna vzroka za zaostajanje Slovenije sta neprimerna sprememba gospodarskega sistema po osamosvojitvi ter pomanjkanje sredstev za prevzeme in naložbe.

Svetovna raziskava o podjetništvu (Global Entrepreneurship Monitor, GEM) kaže, da smo nadpovprečni pri infrastrukturi, možnosti ustanavljanja podjetij, financiranju in vladnih programih podjetništva. Za svetom zaostajamo pri kulturnih in družbenih normah ter davčni politiki in z vidika pretirane birokracije. Po deležu novih podjetnikov zaostajamo za Estonijo, Latvijo in Slovaško. Svetovna banka navaja kot prednosti Slovenije čezmejno poslovanje, reševanje insolventnih postopkov in zagotavljanje električne energije, kot slabosti pa ravnanje z gradbenimi dovoljenji, pridobitev posojil in uveljavljanje pogodb.

IMD Slovenijo uvršča na 47. mesto med 61 državami; kot prednosti našteva usposobljeno delovno silo, visoko stopnjo izobrazbe, zanesljivo infrastrukturo in močno raziskovalno-razvojno kulturo, pomanjkljivosti države pa so vidne na področjih, kot so usposobljenost vlade, konkurenčna davčna ureditev, učinkovit pravni red in podjetjem prijazno okolje. Inštitut Legatum nas uvršča na 21. mesto med 149 državami in meni, da je naša velika prednost naravno okolje, slabost pa poslovno okolje.
Dobri smo po deležu zaposlenih v podjetjih s srednje visoko tehnologijo, med zadnjimi pa smo po deležu zaposlenih v podjetjih z visoko tehnologijo. Po številu evropskih patentnih prijav na milijon prebivalcev smo na polovici povprečja EU-28, po številu prijavljenih patentov v ZDA na milijon prebivalcev že zaostajamo za Estonijo. Objavljamo veliko znanstvenih člankov, vendar je njihova odmevnost nizka.
image
Primer borznih indeksov Infografika: Delo

Vendar imamo veliko ustvarjalnosti v novih podjetjih (podjetje Outfit 7 so razvili iz nič in prodali za milijardo dolarjev), prebojne znanstvenike in zdravnike ter vrhunske športnike. Gibanje »znanost mladini« v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je dalo rezultate, mladi se odlično uvrščajo na mednarodnih tekmovanjih, gibanje mladih za podnebno pravičnost pa bo še prineslo rezultate. Večstoletna tradicija nas spodbuja s svetovno znanimi izumitelji-inženirji: J. Ressel (ladijski vijak), J. Vega (desetmestni logaritmi), J. Puh (inovacije na področju avtomobilizma), H. Potočnik (strategija in načrt osvajanja vesolja), J. Stefan (zakon o toplotnem sevanju), F. Pregl (Nobelov nagrajenec za kemijo), J. Plečnik (arhitekt svetovnega slovesa), M. Vidmar (ustanovitelj fakultete za elektrotehniko in vrhunski šahist), S. Bloudek (konstruktor smučarskih letalnic), E. Rusjan (snovalec in konstruktor letal), P. Florjančič (razpršilo za parfum), I. Akrapovič (izpušni sistemi), I. Boscarol (ultralahka letala) ...
Za svetom zaostajamo pri kulturnih in družbenih normah ter davčni politiki in z vidika pretirane birokracije.

Poročilo Združenih narodov o človekovem razvoju uvršča Slovenijo na 25. mesto med 189 državami, OECD pa na 20. mesto med 38 državami. Kot največje prednosti navaja varnost, izobraževanje in stanovanjske razmere, kot pomanjkljivosti pa zadovoljstvo, vključenost in dohodek državljanov. Najslabše se odrežemo pri okolju. Presegamo 6 od 7 planetarnih omejitev na prebivalca: izpusti toplogrednih plinov, dušik, fosfor, biološki proizvodi, potrošnja surovin in okoljski odtis; samo pri vodi smo pod mejo. Poraba naravnih virov in neobnovljivih virov z emisijami toplogrednih plinov nas po dobrobiti okolja uvršča na 82. mesto med 154 državami. Prav zaradi preobremenjevanja okolja smo kljub odličnim družbenim in dobrim gospodarskim rezultatom po indeksu trajnostnega razvoja kot povprečja vseh treh stebrov razvoja šele na 82. mestu med 140 državami sveta.
 

Vlaganja in trajnostni razvoj
 

Zakaj v zadnjih dveh desetletjih zaostajamo in nas manj razvite države EU prehitevajo? Zakaj smo izgubili desetletje razvoja v krizi in po njej? Kaj narediti za preobrat? Menimo, da sta poleg ustvarjalnosti in inovativnosti potrebni še dve ključni spremembi: 1) kratkoročno – zbiranje sredstev za vlaganje v razvoj in naložbe ter 2) dolgoročno – prilagajanje okoljskim in podnebnim spremembam ter njihova blažitev.
image
Foto: Reuters

Osnovna vzroka za zaostajanje Slovenije sta neprimerna sprememba gospodarskega sistema po osamosvojitvi ter pomanjkanje sredstev za prevzeme in naložbe. Samoupravni sistem bi morali spremeniti v zadružnega, kar bi preprečilo politično kadrovanje, tajkunske prevzeme, propadanje in razprodajo podjetij. Prevzeme so financirali s kratkoročnimi krediti, brez lastne udeležbe, torej z vračanjem kreditov namesto z vlaganji v razvoj podjetij. Podobno se je dogajalo z naložbami – namesto z lastniškim kapitalom so jih financirali z dolžniškim. Usodna razlika se pokaže v ekonomski in finančni krizi, ko je glavnico in obresti za kredite treba vračati, delnic in dividend pa ne. Kapitalski trg se je začel po osamosvojitvi dobro razvijati, vendar ga je država zavrla z vrsto nerazumnih dejanj: uničenjem vzajemnih skladov Proficia Dadas leta 1996, vzajemnih skladov Zvon I in II, NFD idr. v času krize ter izbrisom delnic in podrejenih obveznic šestih slovenskih bank v letih 2013 in 2014. Kaj takega ni napravila ali si dovolila nobena druga država v EU.

Posledice nerazumnega obnašanja države prikazuje slika 1. Razvitost finančnega sistema je za silo zadovoljiva v primeru zavarovalnic, ki se glede na delež zavarovalnih premij v BDP gibljejo med 60 in 70 odstotki evropskega deleža. V primeru bank je delež bilančne vsote padel z zelo nizkih 40 odstotkov po bančni sanaciji na dobrih 30 odstotkov, saj so preživela podjetja odplačala kredite, slovenske banke pa je dogovor z Evropsko komisijo omejil pri poslovanju. Delež tržne kapitalizacije delnic je po balonu v letih 2005‒2008 močno padel in znaša okoli 20 odstotkov BDP glede na evropski delež, ki je že tako nizek v primerjavi z ZDA, Kanado, Japonsko in Avstralijo.
image
Kazalniki razvitosti finančnega sistema. Infografika: Delo

Slika 2 prikazuje gibanje slovenskega borznega indeksa SBI TOP v primerjavi z ameriškim Standard & Poor's 500 in nemškim DAX. Tudi tu je očiten velik balon pred krizo, ki je nastal s prevzemom evra in pritiskom zahodnoevropskih bank na kreditiranje (grški sindrom). Banka Slovenije si ga ni upala ustaviti zaradi pravila o »prostem pretoku kapitala«. Med krizo je padel za več kot 80 odstotkov in še vedno ni dosegel vrednosti iz leta 2005, medtem ko je ameriški indeks blizu 250 odstotkov, nemški pa pri skoraj 300 odstotkih vrednosti iz leta 2005. Zato so na borzo uvrščena slovenska podjetja močno podcenjena, za nami v celotni Evropi zaostajajo samo ruska podjetja.

Državljani imamo okoli 19,1 milijarde evrov v depozitih z ničelno obrestno mero, ki jih prodane banke posojajo našim državljanom in podjetjem, davek na dobiček pa plačujejo v Luksemburgu ali na Nizozemskem, medtem ko v tujino nakazane dividende znižujejo finančni potencial Slovenije. Zato bo treba razmišljati o ustanavljanju občinskih ali pokrajinskih bank, kot jih poznajo v Avstriji. Treba bi bilo povrniti zaupanje v varčevanje v vzajemnih in pokojninskih skladih, delnicah in obveznicah, saj v kapitalizmu ni mogoče poslovati samo s krediti (»kreditizem«) – oropanim malim vlagateljem bi morali izplačati odškodnine.

image
Foto: Reuters

Plačati bi jim morali zlasti Evropska komisija in Evropska centralna banka, ki sta dokazano oropali delničarje in imetnike podrejenih obveznic štirih bank ter državo pri dokapitalizaciji in prisilni razprodaji bank. Brez gospodarske suverenosti ni politične in tudi ne kulturne (jezikovne) suverenosti – 15 odstotkov zaposlenih državljanov mora v službi že uporabljati tuj jezik – ni več lastne države, je samo še kolonija s hlapci in tujimi gospodarji.

Dolgoročno bo potrebno hitrejše prilagajanje gospodarstva in prebivalstva načrtom EU glede znižanja emisij toplogrednih plinov, odpadkov, nevarnih snovi ipd. Poti so znane: povečanje učinkovitosti rabe energije in surovin, optimiranje procesov, obnovljivi viri energije in surovin, izolacija stavb, toplotne črpalke, javni in skupni prevozi, elektrifikacija vozil; nujno je krožno gospodarstvo z znižanjem porabe, podaljšano in ponovno uporabo, recikliranjem, uplinjanjem ali sežigom gorljivih odpadkov, ločenim zbiranjem in ponovno uporabo odpadkov in emisij, vse do sistema brez odpadkov. Ne bo šlo brez temeljite spremembe sedanjih potrošniških navad, od znižanja porabe materialov in energije do znižanja rasti (odrasti, ang. de-growth), kar pomeni odmik od BDP k iskanju sreče v skladu z naravnimi mejami. Čas za te spremembe je omejen na 12 let. Za spremembe bodo potrebne sistemske inovacije. Sklad za inovacije pri EU nudi finančno podporo projektom za prehod v konkurenčno, nizkoogljično, z viri učinkovito gospodarstvo in družbo.
 

Izhod iz krize
 

Potrebno bo hitrejše prilagajanje spreminjajočim se razmeram v svetu. Prilagajanje zahteva veliko ustvarjalnosti.

Knjižica IAS navaja šest točk, potrebnih za uresničitev strategije:
  1. inovativni ljudje, kar zahteva vseživljenjsko učenje, znanja in veščine za aktivno sodelovanje v inovacijskem procesu ter spodbujanje vključevanja domačih in tujih strokovnjakov;
  2. visoka kakovost raziskovanja in izobraževanja za inovativnost, ki vključuje vrhunski izobraževalni in raziskovalni sistem, dve univerzi med 500 najboljšimi na svetu, visoko inovativnost inštitutov, močna raziskovalna središča in vlaganja v višini najmanj 1 odstotka BDP v javnem sektorju in 3 odstotkov v zasebnem;
  3. okvirni pogoji in infrastruktura z boljšo zakonodajo, tržnimi pogoji, delovnim okoljem in standardi, povrniti je treba zaupanje v trg kapitala ter omogočiti učinkovit dostop do sredstev za inovacije in rast zmogljivosti proizvodnje ter stalno in digitalno komuniciranje;
  4. inovativna, konkurenčna podjetja in organizacije z vidika konkurenčnosti, inovativnih sposobnosti in družbene inovativnosti;
  5. inovativni javni sektor z večjo uspešnostjo dela in postopkov, ki bo pomagal pri razvoju inovativnih rešitev za izboljšanje konkurenčnosti celotne družbe;
  6. inovativne regije in občine, ki razvijajo ustvarjalne pristope in regionalne strategije za inovacije in upravljanje.

Ključna področja za zagotavljanje podpore razvojno-inovacijskemu sistemu z izzivi, predlogi in ukrepi so:
  1. univerze z visoko kakovostjo izobraževanja in raziskovanja, avtonomijo, odprtostjo v svet, dejavnim sodelovanjem v trikotniku znanja, podvojeno financiranje države glede na evropsko raven (0,46 odstotka BDP), povečan vpis na študij za tehniške poklice, uveljavljen sistem kroženja strokovnjakov, boljše povezave z inštituti in industrijo, izobraževanje doktorjev znanosti v sodelovanju z malimi in srednje velikimi podjetji;
  2. zaposlovanje strokovnjakov z ustreznimi znanji in kompetencami, vseživljenjsko razvijanje njihovih strokovnih znanj in spretnosti, izboljšan nacionalni sistem za preverjanje poklicnih znanj in spretnosti;
  3. 3) raziskovalno-razvojno delo znotraj malih in srednje velikih podjetij zahteva več tehniških strokovnjakov, več lastnih in javnih sredstev, večje povezovanje z inštituti in univerzami, spodbujanje razvoja ter inovacij v mikro in malih podjetjih;
  4. piramida inovativnosti z večjim deležem razvijalcev in inovatorjev, ustanovitev agencije za inovacije in razvoj, inovacijski mentorji, enostavna pravila priprave in vrednotenja projektov za pridobivanje inovacijskega čeka (polovično financiranje agencije in zmanjšana davčna obremenitev podjetij);
  5. financiranje inovacij: inkubatorji in tehnološki parki, skladi tveganega kapitala in investicijski skladi v celotni verigi vrednosti;
  6. potek inovacijskega postopka od zamisli preko analize tržišča, izdelave ponudbe z oceno časa, potrebnega za aplikacijo, do predhodne študije postopka, izdelave prototipa in njegovega testiranja; 7) davčna pravila za spodbujanje inovacij: kapitalski dobički, nizki davki za podjetja, davčne obdavčitve ključnih posameznikov in neopredmetenih sredstev.

Za uresničitev ciljev pospešenega inovativnega in tehnološkega razvoja Slovenija potrebuje:
  1. odziven sistem za reševanje družbenih izzivov prihodnosti, kot so podnebne spremembe, energija, pomanjkanje virov in staranje prebivalstva;
  2. proizvodnjo inovativnih izdelkov na osnovi znanja in industrijskega oblikovanja;
  3. poslovne modele;
  4. ozaveščene potrošnike.
Vse postavke morajo biti skladne s pravili krožne proizvodnje.

Da bi zastavljene cilje lahko uresničili, moramo torej:
  1. povečati ugled raziskovalcev, razvijalcev-inženirjev in inovatorjev vseh poklicev in strok;
  2. spremeniti izobraževalni sistem na področjih naravoslovja in tehnike tako, da bo spodbujal in omogočal ustvarjalnost in inovativnost mladih strokovnjakov v družbi, gospodarstvu in izobraževanju;
  3. uvesti kroženje doktorandov-strokovnjakov med univerzo, industrijo in tujino;
  4. povečati vlaganja v raziskovalno, razvojno in inovativno dejavnost skupaj z zasebnimi podjetji na 3 odstotke BDP do leta 2020 ter prerazporediti sredstva in raziskovalce tako, da bo omogočen razvoj proizvodov in tehnologij v področnih nišah;
  5. ustanoviti agencijo za razvoj in inovacije in vzpostaviti njeno delovanje;
  6. povečati zakonske in materialne možnosti (sklad tveganega kapitala) za nastanek novih inovativnih podjetij in zasebnikov;
  7. doseči, da Slovenija postane zaželen cilj za vse mlade, domače in tuje strokovnjake;
  8. vpeljati krožno proizvodnjo v okviru sonaravnega razvoja – učinkovitost virov, 6R (zmanjšaj, ponovno uporabi, recikliraj, preoblikuj, ponovno projektiraj, ponovno proizvedi) in koncept industrije 4.0, kje je le mogoče.

S temi ukrepi bi lahko zagotovili pospešeno rast vrednosti deležnikov v vseh področnih nišah.
Več iz rubrike