Ustvaril sem povsem drugo življenje
Mlajša generacija si želi že v mladosti vzeti čas zase in si privoščiti razvajanje z različnimi vmesnimi aktivnostmi.
Odpri galerijo
Rad imam izzive, so del mojega življenja. Ko sem prvič videl Rimske terme in spoznal Slovenijo, sem vedel, da bo tu moj drugi dom. Sprejel sem odgovornost, v proces dela vložil vso energijo, tudi po več mesecev skupaj sem se posvečal samo izboljšavam. Takrat sem odmislil še večino spanca, saj direktor, tako kot mornar, v kriznih trenutkih nikoli ne odneha. Vedel sem, da bom z vztrajnostjo, trdim delom in jasno začrtanim ciljem v Sloveniji stopal v pravo smer in ustvaril povsem drugo življenje – zgodbo uspeha.
Ko se ozrem nazaj, sem vesel, da sem prehodil tako pot. V tem času nam je namreč uspelo nemogoče; vse več je obiskovalcev z visokimi pričakovanji in zahtevami, pa čeprav je trg neizprosen, konkurenca pa izjemno močna. Dejstvo je, da so druge terme, ko sem prišel v Slovenijo, že imele zgodovino in sloves. Sam sem moral vse začeti prav od začetka sredi konkurence.
Soočam se z izzivom, da Slovenija v tujini še vedno ni tako znana destinacija, zato je treba še veliko narediti pri prepoznavnosti. A ker verjamem v trdo delo in kolektiven duh, nam bo tudi to zagotovo kmalu uspelo. Skupaj, v sožitju.
V ospredje vedno postavljam ljudi, njihove želje, občutke in zahteve. Različnost nas bogati. Ponosen sem, da je kar dve tretjini naših gostov iz tujine, rad jih pozdravim, ogovorim v njihovem jeziku. Če želim, da delujem, moram biti del zgodbe. Všeč mi je, priznam, ko se z gosti pogovarjam. Vse izvem iz prve roke. Kaj jih je navdušilo, kaj pogrešajo. Tako lahko delam bolje.
Pomembno se je izobraževati, odkrivati jezike, spoznavati nove ljudi in kulture ter se učiti zakonitosti tujih trgov.
Želje obiskovalcev so si morda na videz podobne, v resnici pa si večinoma vedno bolj želijo individualne obravnave. Na to smo zelo pozorni. Podoben trend lahko opazimo tudi v drugih državah, kjer posameznikom največ pomeni unikaten in vrhunski oddih. Tako avstrijske goste privlači predvsem visok standard welnessa in odlična kulinarična izkušnja, obiskovalci iz Izraela pa se pri nas, v mirnem in prijaznem okolju, počutijo varne. Tudi Rusi prisegajo na vrhunskost, predvsem so jim pomembne kakovostne zdravstvene storitve in zdravljenje na naraven način.
Vse goste, hrvaške, srbske, slovenske in še posebej italijanske, pa druži ljubezen do novih okusov. Hrana je poezija, pri nas pišemo vrhunske kulinarične verze, obogatene z lokalnim pridihom. Zdravje in jedilnik gresta z roko v roki. Vedno in povsod.
Slovenija je zdaj moj dom, skupaj z ženo Natalijo in otrokoma se počutimo lepo, tudi sprejeto. Vsak dan znova odkrivam slovenščino, učim se jo sam, utrjujem pa jo s tem, da kar govorim. Delam napake, ampak me okolje spodbuja. Je pa poznavanje jezika nujno, če želiš dobro voditi posel.
Opažam pa, da v Sloveniji močno primanjkuje dobrega kadra. To pri nas občutimo predvsem v gostinstvu in na vodstvenih položajih. Na eni strani se bojujem s tem, da uvajam izboljšave, po drugi strani pa iščem dober kader in ga izobražujem. Še ko se zvečer uležem, razmišljam o novih projektih, prenovi, obiskovalcih in naši ponudbi.
Moji prijatelji me večkrat vprašajo, če koristim bazene, savne, spa. Rad dobro jem, privoščim si kakšen obrok, priznam. Včasih grem na masažo, ker me boli hrbet. To je resnica. Tako se iz prve roke pozanimam o kakovosti naših storitev.
Terme povsod po svetu slovijo po tem, da jih obiskujejo predvsem starejši ljudje in posamezniki, ki potrebujejo rehabilitacijo po različnih poškodbah. V zadnjih letih opažam, da je največ naših gostov starih med 45 in 55 let. Raste tudi obisk mlajših, starih od 20 do 30 let, predvsem parov. Spremenile so se namreč vrednote mlajše generacije, ki si želi že v mladosti vzeti čas zase in si privoščiti razvajanje z različnimi vmesnimi aktivnostmi. Spremembe opažam tudi pri poslovnežih, ki si zaradi vsakodnevnega stresa in naporov radi vzamejo popoldne ali večer zase. Še vedno sicer s poudarkom na aktivnem, bolj športnem oddihu – na kolesu, v bazenih ali sprehajalnih poteh. Vedno več podjetij organizira tudi teambuildinge, saj želijo svoje zaposlene povezati z vodnimi, športnimi ali kulinaričnimi aktivnostmi.
Spremenile so se vrednote mlajše generacije in poslovnih ljudi, ki si želijo vzeti čas zase in si privoščiti razvajanje.
Ko se ozrem nazaj, sem vesel, da sem prehodil tako pot. V tem času nam je namreč uspelo nemogoče; vse več je obiskovalcev z visokimi pričakovanji in zahtevami, pa čeprav je trg neizprosen, konkurenca pa izjemno močna. Dejstvo je, da so druge terme, ko sem prišel v Slovenijo, že imele zgodovino in sloves. Sam sem moral vse začeti prav od začetka sredi konkurence.
Soočam se z izzivom, da Slovenija v tujini še vedno ni tako znana destinacija, zato je treba še veliko narediti pri prepoznavnosti. A ker verjamem v trdo delo in kolektiven duh, nam bo tudi to zagotovo kmalu uspelo. Skupaj, v sožitju.
V ospredje vedno postavljam ljudi, njihove želje, občutke in zahteve. Različnost nas bogati. Ponosen sem, da je kar dve tretjini naših gostov iz tujine, rad jih pozdravim, ogovorim v njihovem jeziku. Če želim, da delujem, moram biti del zgodbe. Všeč mi je, priznam, ko se z gosti pogovarjam. Vse izvem iz prve roke. Kaj jih je navdušilo, kaj pogrešajo. Tako lahko delam bolje.
Pomembno se je izobraževati, odkrivati jezike, spoznavati nove ljudi in kulture ter se učiti zakonitosti tujih trgov.
Želje obiskovalcev so si morda na videz podobne, v resnici pa si večinoma vedno bolj želijo individualne obravnave. Na to smo zelo pozorni. Podoben trend lahko opazimo tudi v drugih državah, kjer posameznikom največ pomeni unikaten in vrhunski oddih. Tako avstrijske goste privlači predvsem visok standard welnessa in odlična kulinarična izkušnja, obiskovalci iz Izraela pa se pri nas, v mirnem in prijaznem okolju, počutijo varne. Tudi Rusi prisegajo na vrhunskost, predvsem so jim pomembne kakovostne zdravstvene storitve in zdravljenje na naraven način.
Hrana je na oddihu poezija
Vse goste, hrvaške, srbske, slovenske in še posebej italijanske, pa druži ljubezen do novih okusov. Hrana je poezija, pri nas pišemo vrhunske kulinarične verze, obogatene z lokalnim pridihom. Zdravje in jedilnik gresta z roko v roki. Vedno in povsod.
Slovenija je zdaj moj dom, skupaj z ženo Natalijo in otrokoma se počutimo lepo, tudi sprejeto. Vsak dan znova odkrivam slovenščino, učim se jo sam, utrjujem pa jo s tem, da kar govorim. Delam napake, ampak me okolje spodbuja. Je pa poznavanje jezika nujno, če želiš dobro voditi posel.
Opažam pa, da v Sloveniji močno primanjkuje dobrega kadra. To pri nas občutimo predvsem v gostinstvu in na vodstvenih položajih. Na eni strani se bojujem s tem, da uvajam izboljšave, po drugi strani pa iščem dober kader in ga izobražujem. Še ko se zvečer uležem, razmišljam o novih projektih, prenovi, obiskovalcih in naši ponudbi.
Moji prijatelji me večkrat vprašajo, če koristim bazene, savne, spa. Rad dobro jem, privoščim si kakšen obrok, priznam. Včasih grem na masažo, ker me boli hrbet. To je resnica. Tako se iz prve roke pozanimam o kakovosti naših storitev.
Spremembe v vrednotah povzročajo tudi spremembe pri starostni sliki gostov
Terme povsod po svetu slovijo po tem, da jih obiskujejo predvsem starejši ljudje in posamezniki, ki potrebujejo rehabilitacijo po različnih poškodbah. V zadnjih letih opažam, da je največ naših gostov starih med 45 in 55 let. Raste tudi obisk mlajših, starih od 20 do 30 let, predvsem parov. Spremenile so se namreč vrednote mlajše generacije, ki si želi že v mladosti vzeti čas zase in si privoščiti razvajanje z različnimi vmesnimi aktivnostmi. Spremembe opažam tudi pri poslovnežih, ki si zaradi vsakodnevnega stresa in naporov radi vzamejo popoldne ali večer zase. Še vedno sicer s poudarkom na aktivnem, bolj športnem oddihu – na kolesu, v bazenih ali sprehajalnih poteh. Vedno več podjetij organizira tudi teambuildinge, saj želijo svoje zaposlene povezati z vodnimi, športnimi ali kulinaričnimi aktivnostmi.
V meni ostaja enaka želja kot ob prihodu v Rimske terme, da bi se glas o naših termah še bolj razširil po svetu. Ker uživam v svojem delu, dopusta niti ne pogrešam. Moje delo je moj način življenja in v njem uživam. Vse drugo bi me verjetno spravljalo v slabo voljo, ker nisem navajen živeti drugače. Kdo ve, morda bi med nekajdnevnim počitkom doživljal stres.
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj