Upad zadolževanja in povečanje varčevanja

Izjemen padec cene nafte, povečevanje brezposelnosti, enormno tiskanje denarja, državna zadolževanja, nadaljevanje napetosti med ZDA in Kitajsko ter množični protesti in nemiri, so jasen pokazatelj začetkov recesije v letu 2020.
Fotografija: V nadaljevanju leta lahko pričakujemo dodatne stimulativne finančne ukrepe. Kaj bo to povzročilo? FOTO: Yannis Behrakis / REUTERS
Odpri galerijo
V nadaljevanju leta lahko pričakujemo dodatne stimulativne finančne ukrepe. Kaj bo to povzročilo? FOTO: Yannis Behrakis / REUTERS

Marsikateri vlagatelj in varčevalec si v letošnjem letu zastavlja vprašanja o pravilnosti in smiselnosti aktualnih naložbenih strategij za dosego svojih finančnih ciljev. Informacije iz kapitalskih trgov mu pri tem vsekakor niso v veliko pomoč, saj se sooča z analizo protislovnih in na trenutke popolnoma nelogičnih dogodkov. Kaj mora upoštevati pri svojih odločitvah?

Koronavirus, ki je za trenutek zaustavil ves svet, je »black swan« oziroma črni labod, ki ga v financah pojmujemo kot nenapovedljiv, nenaden dogodek, z morebitnimi slabimi posledicami na gospodarstva. Postal je »sprožilec«, ki je nedvomno pospešil prihod recesije, kljub temu, da kapitalski trgi v tem trenutku tega še ne odražajo.

Slaba plat recesije nam je dobro znana iz let 2008-2009. Tudi sedaj gledamo podobno zgodbo iz desetletja nazaj, ki pa utegne imeti veliko večje razsežnosti.


Države sveta so razmeroma hitro sprejele logične ekonomske poteze. Vidimo jih skozi zniževanje obrestnih mer v negativna območja, glavne centralne banke sveta so svoje bilance stanja povečale na neverjetnih 23.000 milijard dolarjev, vse z namenom, vzpodbuditi likvidnost trgov in dvigniti nivo povpraševanje na obdobje pred »koronavirusom«. To bo zelo težko doseči, saj so navade potrošnikov značilno spremenile.


Največja skrb je deflacija

Slaba plat recesije nam je dobro znana iz let 2008-2009.  FOTO: Brendan McDermid / REUTERS
Slaba plat recesije nam je dobro znana iz let 2008-2009.  FOTO: Brendan McDermid / REUTERS

Nekatera področja v ekonomiji se bodo postavljala na noge verjetno vsaj nekaj let, med te spadajo turizem, transport, potrošnja luksuznih dobrin in podobno. V ZDA stopnja potrošniškega zadolževanja beleži največji upad po letu 1943, upad beleži tudi splošna uporaba kreditnih kartic ter najemanje kreditov.  Na drugi strani je opazna naraščajoča stopnja varčevanja ljudi, saj ljudje del svojih dohodkov v tem obdobju preusmerjajo tudi v varčevalne oblike kot rezervo za slabše čase.

V trenutnem obdobju je glavna skrb držav izognitev deflaciji oziroma deflacijski spirali, ki je za države veliko slabša možnost kot inflacija.

Deflacijsko spiralo lahko opišem nekako takole: povečana brezposelnost vodi v zmanjšano povpraševanje po izdelkih in storitvah, ponudba na trgu blaga in storitev postane prevelika, zato se njihove cene znižajo, manj naročil za podjetja pomeni manjše dobičke ter manjši obseg proizvodnje, to pa lahko zopet vodi v dodatna odpuščanja ter povečevanje brezposelnosti.

Vse zgoraj navedeno pomeni upad gospodarskih aktivnosti držav in njihove rasti, zato lahko tudi v nadaljevanju leta pričakujemo, dodatne stimulativne finančne ukrepe. Kaj bo to povzročilo?

Zgodovina je pokazala, da se je uporaba vladnih ukrepov za zajezitev recesije, vedno pokazala v povečani inflaciji oziroma v splošnem dvigu cen izdelkov, storitev. Ob tem je potrebno omeniti, da inflacije ne bo, dokler ne bo zadostne stopnje kroženja denarja (velocity of money), ko si bo isti dolar ali evro izmenjalo več udeleženih subjektov v verigi.



Centralne banke želijo kroženje denarja doseči s povečevanjem svoje bilance stanja (balance sheet), ki ima v tem trenutku direkten vpliv na rast delniških trgov in napihovanje vrednosti delnic.

Rast delniških trgov je tako v celoti odvisna od globalne ponudbe denarja, vendar v kolikor ukrepi kmalu ne bodo vidni v revitalizaciji GDP-ja držav, potem delniške trge čaka večja korekcija navzdol v obliki padcev vrednosti delnic.

Ob vsem zgoraj navedenem, je iz vidika varčevalca popolnoma jasno, da mora v prihodnjem obdobju pripraviti svoje premoženje na kratkoročne deflacijske učinke in dolgoročne inflacijske učinke, pri tem pa ohranjati skrb za likvidnost svojega denarja in naložb.


Zlato se v času recesij kaže kot izvrstna zaščita premoženja


Ob tem bi izpostavil zlato, srebro ter denarna sredstva-cash. Zlato je monetarna kovina-denar, ki edina opravlja 3 poglavitne funkcije denarja ter se izkazuje kot izjemen ohranjevalec premoženja, posebej v časih rastočega zadolževanja držav in pregrevanj kapitalskih trgov.

Z rastočo inflacijo bo v prihodnje pogled investitorjev vse bolj usmerjen tudi proti surovinam, ki so v tem trenutku v primerjavi z delniškimi trgi, rekordno podcenjene.


Kot enega izmed najpomembnejših predstavnikov surovin bi izpostavil srebro, ki ima poleg izjemne raznolike industrijske uporabe tudi lastnosti monetarne kovine, kot jih ima zlato, podcenjenost pa izkazuje tudi v primerjavi z zlatom.
Glede na vso količino denarja na trgu ter prihodnjo monetizacijo dolga, si ne predstavljam, da ljudje v prihodnjih letih, dela svojega premoženja ne bi imeli tudi v zlatu in srebru.

Za obdobje morebitnih večjih deflacijskih učinkov so zelo dobrodošla tudi likvidna denarna sredstva. Omogočijo nam lahko dobre in poceni vstope v različne naložbe v obdobju, ko drugi na trgu v iskanju likvidnosti odprodajajo svoje naložbe.
Vsako obdobje s seboj prinaša priložnosti, tudi aktualno obdobje ne bo izjema.
 

Več iz rubrike

mnenja

Sonja Šmuc: Verjeti šarlatanom, ki so »doktorirali« iz teorij zarot…

Nova realnost je možna s soglasjem družbe, okolja in ekonomije, pravi mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

mnenja

Balkanski Avstrijci: Slovenci »ostajajo Avstrijci« le dokler pišejo…

»I used rebellion as a way to hide out. We use criticism as a fake participation«; (»Uporništvo sem uporabljal kot način, kako se skriti. Kritiko uporabljamo kot lažno sodelovanje&l…

mnenja

Kje smo, če se neoliberalci bojijo neenakosti?

Dokler najglasnejši vladni prišepetovalci pozivajo k davčnem izogibanju, nižanju davkov za bogate, k legalizaciji prikritih delovnih razmerij in privatizaciji zdravstva, so predlagane politike svetlo…

mnenja

Priznajte (si), da strah obstaja, a ne pozabite na daljnogled, zemljevid in kom…

Kako zbrati pogum za raziskovanje še neraziskanega, za preizkušanje novega, za pot brez gotovega cilja, za spust v neznano?

Komentarji: