Ugotovitve preiskave sektorja e-trgovanja – ste že preverili (svoje) poslovne prakse?

V slovenskih trgovinah pa ji niso hoteli dati bolj konkurenčne ponudbe, pri čemer se je slovenski trgovec skliceval, da mu dobavitelj tega ne dovoli in da bo, če ne bo spoštoval njegove cenovne politike, utrpel sankcije. Verjetno je marsikdo doživel podobno izkušnjo pri nakupovanju po spletu.

Elektronsko trgovanje (e-trgovanje) s potrošnim blagom in digitalnimi vsebinami je čedalje pomembnejši prodajni kanal. Na območju EU se njegov obseg zadnja leta stalno povečuje, kar uvršča trg EU med največje trge za e-trgovanje na svetu. Z večanjem pomena e-trgovanja proizvajalci oziroma dobavitelji pri njem uporabljajo različne poslovne prakse, med katerimi posamezne vzbujajo dvome o skladnosti s pravili konkurenčnega prava.

Evropska komisija je zato že maja 2015 začela preiskavo sektorja e-trgovanja v okviru strategije za enotni digitalni trg. Z njo želi zagotoviti boljši dostop potrošnikov in podjetij do blaga in storitev prek e-trgovanja v EU. Maja je objavila končno poročilo o preiskavi sektorja e-trgovanja s potrošnim blagom in digitalnimi vsebinami.

Končno poročilo komisije pritrjuje, da določene razširjene poslovne prakse, ki jih pri e-trgovanju uporabljajo podjetja, kršijo oziroma bi lahko pomenile kršitev evropskega konkurenčnega prava. Komisija izpostavlja, da so (med drugim) s konkurenčnopravnega vidika lahko sporne zlasti omejitve, ki jih v vertikalnih razmerjih (razmerjih med dobavitelji in trgovci) postavljajo dobavitelji trgovcem na drobno.

Podjetja naj pozorno preverijo svoje poslovne prakse e-trgovanja.

Najbolj problematične so omejitve cen in cenovnih politik, s katerimi dobavitelj omejuje trgovca. To, da preprodajne ali najnižje preprodajne cene določa dobavitelj, je ena najhujših kršitev pravil konkurenčnega prava. Dobavitelj lahko določa trgovcu le maksimalne preprodajne cene ali mu priporoča preprodajne cene, vendar samo, če to zaradi groženj, pritiska ali spodbud dobavitelja res nima za posledico fiksiranja ali določanja najnižje preprodajne cene. Komisija je izrazila skrb, da ob večji cenovni preglednosti na spletu dobavitelji lahko spremljajo (s posebno programsko opremo), ali trgovec njihova priporočila glede preprodajnih cen upošteva, to pa lahko učinkuje kot vzdrževanje (fiksiranje) cen za nadaljnjo prodajo, kar je prepovedano.

Uporaba t. i. dvojnih cen (kjer se istemu trgovcu za iste izdelke zaračuna različne cene glede na to, ali jih proda naprej v klasični trgovini ali na spletu) je načeloma prepovedana, vendar je komisija dopustila možnost, da se v posamičnem primeru dokaže, da tovrstno razlikovanje cen ne krši pravil konkurence.

Arhiv avtorja

Končno poročilo opozarja še na spornost prakse, po kateri dobavitelj prepove trgovcu prodajo po spletu zunaj določenega teritorija (z geografskim blokiranjem, preusmeritvijo na spletne strani drugega spletnega prodajalca ipd.). Takšno ravnanje lahko pomeni kršitev pravil konkurence (še zlasti če se prepoveduje tudi t. i. pasivna prodaja). Nadalje bi se v sistemih selektivne distribucije s konkurenčnega vidika lahko izkazalo za sporno, če dobavitelj dovoljuje trgovcu spletno prodajo samo s pogojem, da ima ta hkrati klasično trgovino, ali pa praksa, po kateri se omejuje prodaja na t. i. spletnih tržnicah (npr. eBay, Amazon). Če za takšne omejitve trgovca ni utemeljenih razlogov, takšne prakse pomenijo kršitev konkurenčnega prava.

Ugotovitve evropske komisije v okviru preiskave tudi potrjujejo, da obstaja nevarnost kršitve pravil konkurence z zbiranjem, obdelavo in uporabo masovnih podatkov, ko se tržno občutljivi podatki (na primer o cenah in prodanih količinah) izmenjujejo med tržnicami in prodajalci oziroma dobavitelji z lastnimi trgovinami in prodajalci na drobno, če si ti neposredno konkurirajo pri prodaji določenih izdelkov ali storitev.

Glede na stališča komisije v končnem poročilu podjetjem priporočamo, da preverijo, ali so njihove distribucijske strategije in prakse e-trgovanja v EU skladne s konkurenčnimi predpisi. Takšno (preventivno) ravnanje podjetij je zlasti priporočljivo glede na jasno opozorilo komisije, ki je v sporočilu za medije maja 2017 poudarila, da želi doseči dosledno spoštovanje pravil EU o konkurenci glede praks, povezanih z e-trgovanjem. Komisija je že februarja 2017 začela tri ločene preiskave e-trgovanja (in sicer na področjih počitniških nastanitev, distribucije videoiger za osebne računalnike in praks določanja cen potrošniške elektronike), glede na poročilo pa je pričakovati nadaljnje preiskave tudi na drugih področjih. Komisija bo na podlagi sektorske preiskave razširila dialog z nacionalnimi organi za varstvo konkurence. Posledično je pričakovati, da bodo preiskave na področju e-trgovanja prioriteta tudi za Javno agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence, ki bo s tem prispevala k dosledni uporabi pravil konkurenčnega prava pri poslovnih praksah pri e-trgovanju v EU. Svetujemo torej, da podjetja pozorno preverijo svoje poslovne prakse e-trgovanja (zlasti v vertikalnih razmerjih, kjer nastopajo kot dobavitelj ali kot kupec). S kršenjem konkurenčnih pravil jim namreč grozijo visoke kazni, ki znašajo do deset odstotkov njihovega prometa v poslovnem letu.

Naj končam z izkušnjo kolegice, ki je opremljala stanovanje. Čeprav je ponudnike pohištva opozarjala na konkurenčnopravno spornost njihovih poslovnih praks, njena opozorila niso imela nobenega učinka. Verjetno slovenski trgovec, ko je iskreno pojasnjeval, da cene ne bo spustil, ker ga bo dobavitelj sankcioniral, niti ni vedel, da tovrstna vertikalna omejitev pomeni eno najhujših kršitev konkurenčnega prava z grozečo visoko kaznijo. To kaže na nizko stopnjo poznavanja konkurenčnih predpisov med podjetji. S tega vidika je poročilo komisije dobrodošlo, da bo po eni strani podjetja ozavestila o spornih praksah, po drugi pa bo omogočila bolj pošteno konkurenco med ponudniki e-trgovanja in klasičnimi trgovinami.

Patricija Rot, partnerica v Odvetniški pisarni Jadek & Pensa, d. o. o.