Učenec prehitel učitelja

Pri nas bi morale najti udobno okolje multinacionalke, veleposlaništva in konzulati; Slovenija bi morala iskati in zadeti prevzemne tarče ter širiti svoj know-how čez meje. Z namenom, da se vse dobro vrne kot dvojno dobro.

Ampak ne! Slovenija ni privlačna za velike investitorje. Kot v svojem blogu zapiše ekonomist in tudi naš kolumnist dr. Jože Damijan z ekonomske fakultete, »so tisti, ki so želeli investirati v Sloveniji, potrebovali res močno željo in jeklene živce«. No, Hrvaška ima očitno oboje. To je dokazala že večkrat, saj se zaveda pomembnosti akvizicij za kondicijo svojega gospodarstva. In verjetno se ne bo ustavila, saj je pred kratkim v javnost prišla novica o hrvaških apetitih po Merkurju.

Tisti, ki poznajo vsak atom te zeleno-rumene blagovne znamke, med njimi tudi nekdanji prvi mož Merkurja in ekonomist, ki zaradi kaznivih dejanj v zvezi z neuspelim poslom v Merkurju preživlja zaporno kazen, Bine Kordež, pravijo, da je Merkur privlačna nakupna tarča za marsikaterega igralca v tej panogi ali tudi finančnega investitorja. Merkur je lani imel 205 milijonov evrov prihodkov od prodaje, v zadnjih dveh letih je posloval pozitivno, lani je ustvaril 3,5 milijona evrov čistega dobička, za Merkur Trgovino, ki je v prodaji tehničnega blaga še vedno ponudnik z največjim tržnim deležem in verjetno tudi največjo prepoznavnostjo blagovne znamke, je izklicna cena 28,55 milijona evrov.

Zakaj Merkur ne prepriča domačih podjetij za prevzem?

Podatki so kar impresivni, zato se sprašujem, zakaj Merkur kot prevzemna tarča ne prepriča domačih podjetij, ali še več: zakaj internacionalizacija poteka le v eno smer. Torej, zakaj Pevec, ki je leta 2012 celo pristal v stečaju in ki je zdaj po obsegu poslovanja še vedno manjši od Merkurja (res pa je, da ga bo ob sedanjem poslovnem tempu hitro dohitel, saj v zadnjih štirih letih raste po 20 odstotkov na leto), kupuje Merkur in ne obratno? Mar v Sloveniji res nimamo investitorja, ki bi v tujini ali doma prevzemal podobne družbe? Mislim, da težava ni v želji ali zmožnosti slovenskih podjetij, temveč v naši nacionalni poslovno-politični naravnanosti.

Zdi se, da ima ambicioznost v Sloveniji še vedno zelo negativen prizvok, zato zaradi zamere soseda na vrata trka NPU, zaradi nagrade gazela nas za vrat zgrabi Furs, ob gradnji novega hotela pa nas prijavljajo zaradi kaljenja javnega reda in miru – in vse to raje, kot da bi se potrudili ustvariti razmere za uspešnost in tako odprli vrata večji blaginji.

Petra Kovič, urednica poslovnega časnika Svet kapitala