U(TD)topične fantazije in sanje državnih politik

Pljuča ji stiska bojazen pred novo recesijo ter z njo upadom življenjskega standarda in socialne varnosti, pa tudi pogubnimi podnebnimi spremembami. Nič čudnega, da v takšnem zatečenem stanju za svoje preživetje mrzlično išče oporo, berglo, vizijo, sanje.
Tako denimo na Finskem srečo lovijo z eksperimentom univerzalnega temeljnega dohodka (UTD), v katerem je od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2018 dva tisoč naključno izbranih brezposelnih Fincev dve leti prejemalo 560 evrov mesečno. Cilja, tj. da se na Finskem poveča stopnja zaposlenosti, eksperiment ni dosegel, so pa bili ob koncu eksperimenta prejemniki UTD-ja veliko srečnejši. Za celotno družbo je tako torej rezultat bolj v smislu »operacija uspela, pacient umrl«. U(TD)topična družba na Finskem je tako spet na začetku iskanja novega zdravila.
Pri tem se ji možnost odhoda na Luno, ki se zdi dobrodošla neprespanim tu-zemeljskega življenja naveličanim mladcem, kot je denimo Elon Musk, ne zdi sprejemljiva. Kot tudi ne, da bi se podali iskat srečo v najbolj nevarne dele sveta, kjer se vije vojna vihra, preliva kri in posel sklepa pod mizo. Slednje je ne le zdravilo, ampak skorajda čudežni napoj za nekatere najbolj smele poslovneže stare šole. Ti z veliko mero drznosti in poslovnih apetitov iščejo svoj novi tržni sveti gral.
Razočarani pri zadnjih vratih kakor poročen moški iz bordela odhajajo s tradicionalnih trgov, kot so britanski, nemški ali ameriški, in se odpravljajo na »road trip« v Afganistan, Ugando, Kenijo, Nigerijo …
Človek se vpraša, ali je njihovo zdravje res tako šibko, da bi za izboljšanje stanja pogoltnili tudi koruptivnost, podkupljivost, varnostno tveganje? Niti ne, oni namreč vedo, da bo kar 70 odstotkov rasti v prihodnjih petih letih izviralo ravno iz teh trgov, tj. trgov v razvoju. In še nekaj vedo: zemljevidi državnih ocen tveganj ne slikajo vedno prave slike, saj se največje koruptivne afere lahko zgodijo tudi na uglednih trgih, kot sta danski ali nemški.
In kaj za svoje zdravje počne slovenska politika? Prav tako sanjari in fantazira. A žal njeno sanjarjenje ne seže do resnih strategij trajnostnega razvoja, četudi si sama briše pot sredi zime pri 18 stopinjah Celzija, ali pa recimo do celostnega reševanja minimalne plače v dobro vseh…Slovenska politika si dneve barva s sanjarjanjem o rebalansu proračuna. To jo zaposluje dneve in noči, pri čemer se ne vpraša, ali res drži, da v državi, ki ima uravnotežen proračun, vse težave izpuhtijo v nebo?
No, morda pa naša dežela (na srečo) le (še) ni resno bolna. Bravo!