Turizem je resna panoga. Je resen posel!

Te želje mi vedno narišejo nasmeh na obraz. Naglas jim zaželim vso srečo. Veliko je bodo potrebovali.

Podobno kot na nogomet se tudi na turizem vsi spoznajo. Saj smo vsi kdaj bili na nogometni tekmi in smo seveda strokovnjaki za nogomet. Na dopustu pa smo bili še večkrat kot na nogometni tekmi. Torej smo na področju turizma vsi eksperti. Pa še doma smo zagotovo koga že gostili. Seveda se spoznamo na turizem in na to, kaj je gostoljubje pa kakovost storitve in podobne reči.

Žal se ni čisto igrati s turizmom. Turizem je resna stvar. Je resna panoga. Je resen posel. Zahteva veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Zahteva znanje. Veliko znanja in precej veliko dela. To žal velikokrat pozabimo, pa najsibo na ravni posameznika, podjetja ali celo države. Turizem je videti kot neka zabavna obstranska dejavnost, s katero se lahko ukvarjamo, ker ne zahteva veliko znanja in spretnosti. Še večkrat turizem povezujejo z nepremičninskim poslom – tudi če iz poslovnega dela ne bo zaslužka, še vedno lahko računano na dvig vrednosti nepremičnine. Te napake smo delali v obdobju privatizacije in jih še zmeraj delamo.

Prav zato so potrebni preobrati v odnosu do turizma kot gospodarske dejavnosti. Turizem v zadnjih šestih desetletjih izjemno hitro raste. V letu 1960 je po svetu potovalo nekaj deset milijonov turistov. V letu 2030 pričakujemo 1,8 milijarde tujih turistov. Če upoštevamo še domače, se ta številka dvigne na šest milijard turistov na leto. Šest milijard priložnosti! In ta številka bo še rasla. Podatki kažejo, da turizem že desetletja raste hitreje kot svetovno gospodarstvo in ta trend se bo nadaljeval. Zato ga je treba vzeti resno.

Pixabay

Večina razvitih držav doslej ni stavila na turizem kot na prioritetno gospodarsko dejavnost. Zakaj? Zato, ker so bili donosi iz naslova turizma nižji kot v panogah, ki so bile gonilke razvoja. Turizem je ustvarjal produkte in storitve z nižjo dodano vrednostjo. Bil je sicer pomemben zaposlovalec, kar se mu šteje v dobro, ampak je zaposloval nizkokvalificirano delovno silo in izplačeval plače, ki so nižje od povprečja. To so še zmeraj rane turizma, vendar se situacija počasi spreminja. Ni treba veliko raziskovati, le v sosednjo Avstrijo lahko pogledamo (kar zelo radi počnemo). Trenutno imajo v Avstriji trikrat več prenočitev turistov, kot jih imamo v Sloveniji; 2,5-krat večji bruto turistični proizvod; 2,8-krat več deviznih prihodkov od turizma in pri tem porabijo 1,6-krat več delovne sile kot v Sloveniji. Zanimivo, tudi v Nemčiji je v zadnjih letih opaziti več zanimanja za turizem, kot ga je bilo v preteklosti. Na akademskih konferencah je vse več raziskovalcev, ki prihajajo iz Nemčije in se ukvarjajo s turizmom kot zanimivim fenomenom, vrednim raziskovanja.

Turizem že desetletja raste hitreje kot svetovno gospodarstvo in ta trend se bo nadaljeval.

Spet prihajamo nazaj na znanje, ki je potrebno za dvig vrednosti v določeni panogi. Tudi v turizmu. Zaradi svoje izjemne rasti je tudi turizem postal raziskovalni fenomen, s katerim se ukvarjajo geografi, ekonomisti, sociologi, antropologi, zadnje čase pa vse več tudi strokovnjaki s tehničnih področij, predvsem s področij računalništva in informatike. Ustvarjanje novih znanj na tem področju je pomembna avenija, ki bo pomagala ustvarjati višje dodane vrednosti iz panoge. V zadnjem desetletju je nastalo več kot 20 znanstvenih revij na področju turizma. Turizem je bilo področje, ki se je vključevalo v pedagoški proces na višjih in visokih strokovnih šolah. To se na svetovni ravni spreminja in turizem dobiva svoje mesto tudi na univerzah. In to dobrih univerzah po vsem svetu.

Tudi na ravni podjetij se veliko vlaga v razvoj produktov in storitev. Zadnje večinoma niso institucionalizirane, kot so v proizvodnih podjetjih, ampak obstajajo in se bodo tudi v prihodnje morale krepiti. Treba je premakniti miselnost in razumeti tudi storitve kot plod znanja, ki ima visoko dodano vrednost. Treba je razumeti, da tudi te storitve potrebujejo za seboj raziskave in razvoj, ki so gonilo napredka. Napredek v samo panogo počasi vnašajo ITK-podjetja. Giganti, kot so Booking, Uber, Arbnb – navsezadnje je le vprašanje časa, kdaj bo Google aktivno vstopil na turistični trg –, so značilno spremenili turizem. Če mene vprašate, so ga spremenili na bolje. Vnesli so nemir. Vnesli so potrebo po večji učinkovitosti, vnesli so potrebo po večjem vlaganju v znanje.

Turizem je izjemna panoga, ki ponuja številne priložnosti za razvoj. Tega razvoja se pa ne smemo lotiti stihijsko, ampak sistematično. Razumeti je treba, da je vodilo dolgoročnega razvoja vlaganje v znanje, znanje pa je plod raziskav in razvoja, ki so seveda možne tudi v družboslovju in tudi na področju turizma. Ni jih pametno podcenjevati, treba jih je razumeti in negovati.

——————

* Avtorica je izredna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Deluje kot članica uredniškega odbora v osmih vrhunskih mednarodnih revijah s področja turizma in je predavateljica na številnih univerzah po svetu. Za svoje delo je prijela več domačih in mednarodnih nagrad.