Topel stisk roke še vedno presega meje tehnologije

Danes je konkurenčna prednost podjetja lahko samo še odnos s kupcem, ki v prodajnem trikotniku zaradi vse večje komunikacijske izobraženosti in zavzetosti pridobiva vse večjo moč.

Hkrati skozi digitalno transformacijo doživljamo novo industrijsko revolucijo, ki jo bo internet stvari popeljal v vse kotičke gospodarstva in naših življenj. Kupci tehnologijo vse bolj vidijo kot orodje, ki jim omogoča njihov slog življenja. Želijo si več stvari v krajšem času in bolj njim prilagojenih produktov, ki jih lahko po možnosti ves čas nadzorujejo prek svojih pametnih naprav. Še več, prek pametnih naprav želijo imeti nadzor tudi nad svojim telesom. Do leta 2020 naj bi tako kar 40 odstotkov ljudi kupilo nosljivo zdravstveno napravo. In nenazadnje, kupci tehnologijo vidijo tudi kot orodje za upravljanje odnosa s podjetji. Tako ni presenetljivo, da se število in pogostost digitalnih interakcij med podjetji in kupci skokovito povečuje.

Podjetja se morajo prilagoditi novi realnosti. Bistvo uspeha ostaja isto – zadovoljen kupec. Podjetja, ki se tega ne bodo zavedala, se bodo pridružila Kodaku, Nokii ipd.

Podjetjem ne preostane drugega, kot da se novi realnosti prilagodijo. Res je, bistvo uspeha še vedno ostaja isto – zadovoljen kupec. Zadovoljen kupec namreč podjetju prinaša največjo dodano vrednost. A odločilna je pot, po kateri lahko do zadovoljnega kupca pridemo in ga obdržimo. Podjetja, ki bodo našla to pot, bodo uspešna. Podjetja, ki ne bodo šla po tej poti, se bodo pridružila Kodaku, Nokii in mnogim drugim na seznamu nekoč uglednih podjetij, ki so zgrešila v odzivu na prelomni dogodek v njihovem okolju.

Reuters

Katera pot je torej prava? Na kratko, kupec mora odnos s podjetjem razumeti kot pomemben za svoj življenjski slog. Kako naj podjetja pridejo do takšnega odnosa? Najbolj učinkovit način je prepletanje prednosti sodobnih tehnologij, kot sta na primer igrifikacija ali analiza t.i. masovnih podatkov, in klasičnih trženjskih metod, kot sta na primer poziv k nakupu ali ciljno targetiranje. Vse to ob predpostavki, da je ponudba relevantna za kupca v luči njegovih navad, želja in potreb. Mnoga slovenska podjetja, zlasti tista, ki se osredotočajo na tuje trge, že zavzeto hodijo po tej poti. Na to pot se usmerjamo tudi v A1 in verjamemo, da bomo med podjetji, ki bodo uspešna na njej.

Seveda pa se spretno prepletanje sodobnih tehnologij s klasičnimi metodami niti ne zgodi samo od sebe niti samo po sebi ni dovolj. Manjkata namreč ključni sestavini: topel stisk roke in pošten odnos. Ravno topel stisk roke in pošten odnos bosta namreč vedno ostali zimzelena osnova za doseganje ključne konkurenčne prednosti. Osnova, za katero bodo vedno morali v ključni meri poskrbeti sodelavci in le v manjši meri tehnologija, ki je pri tem lahko samo v pomoč.

Zato je za podjetja pomembno, da se osredotočijo na razvoj sodelavcev. Formula uspeha je predvsem v sodelavcih ter v njihovem znanju, zavzetosti in odnosu do dela. Za slovenska podjetja, ki prihajajo z majhnega trga, je to še toliko bolj pomembno, saj je njihova dolgoročna konkurenčnost na mednarodnem trgu najbolj odvisna od inovativnosti, ta pa seveda izhaja iz sodelavcev. Managerji moramo tako poskrbeti, da privabimo najboljše talente ter jih nato razvijemo in motiviramo, da v največji meri prispevajo k uspehu podjetja.

V digitalni prihodnosti se menedžerji ne bodo delili na stare in mlade, ampak na uspešne in neuspešne.

Nadpovprečnost med sodelavci je posledično vse bolj iskana. Managerji smo vanjo pripravljeni vlagati in jo spodbujati. Predvsem pa zaradi iskanja nadpovprečnosti postajamo bolj odprti. Če je bilo nekoč najlažje zaupati najbolj izkušenim, v današnjem dinamičnem svetu to ni nujno vedno najbolj smiselna odločitev. Je izjemno izkušeni sodelavec za določeno nalogo bolj primeren od manj izkušenega, a bolj veščega v uporabi sodobnih tehnologij? Ali nekdo, ki je v podjetju že 20 let, ustvarja večjo dodano vrednost od nekoga, ki se je podjetju ravnokar pridružil? Morda, a ne nujno, kajti talent ne pozna let.

Reuters

K uspehu Slovenije in slovenskih podjetij na globalnem trgu prihodnosti zato ne bodo prispevali mlajši ali starejši managerji, mlajši ali starejši strokovnjaki, mlajši ali starejši talenti. Uspeh bo temeljil na kakovosti managerjev, strokovnjakov in talentov. Na vseh nas je, da svoje talente okrepimo v največji možni meri, kajti management prihodnosti se bo nedvomno moral prilagoditi tako kupcem, zaposlenim in načinu dela prihodnosti kot tudi tehnologijam prihodnosti. Pri tem pa moramo ohraniti osnovne principe vodenja z zgledom, »sledenja od spredaj«, inovativnega vodenja in upravljanja kolektivne inteligence v podjetjih.

V digitalni prihodnosti se managerji ne bodo delili na stare in mlade, ampak na uspešne in neuspešne. Na tiste, ki razvijajo talent v podjetju in stopajo v korak s časom, ter na tiste, ki stopicljajo na mestu. Na tiste, ki za sabo puščajo pogorišča, in tiste, ki jim uspe zgraditi brezčasno uspešne poslovne zgodbe.

* Avtor je član uprave 
v A1 Slovenija in predsednik 
sekcije mladih managerjev 
pri Združenju Manager.