Tekoče zlato

Nekoliko bolj v ozadju pa medtem potekajo dolgoročno veliko bolj kritični premiki na trgu nekega drugega tekočega zlata – vode. Vrednost vode je precej drugačna od drugih surovin. Če je za večino teh – vključno z nafto – mogoče poiskati zadovoljiv nadomestek, ga za vodo preprosto ni. Ko začne primanjkovati vode, pogosto sledi katastrofa. In čeprav se večini Slovencev zdaj zdi pomembneje, kako močno jih bo na bencinskem servisu zapeklo pri odpiranju denarnice, dajejo vsakodnevnemu življenju vse močnejši pečat prav z vodo povezane katastrofe.

Globalno segrevanje in splošno pomanjkanje vode spodbujata množične migracije beguncev, tako iz saharske Afrike, kjer že nekaj časa vlada žeja, kot tudi z Bližnjega vzhoda, kjer so oborožene spopade navadno netili verski in naftni interesi, po najhujši sirski suši v 900 letih pa strateške poteze vse bolj usmerja tudi voda. Vodni viri postajajo vse pomembnejši tudi v Evropi, kjer oblasti na užejane begunce ironično streljajo z vodnimi topovi. Čeprav brez orožja, se tudi v razvitem svetu odvija srdita borba za kakovostne vodne vire.

Poroke Heinekena in Pivovarne Laško, Kofole in Radenske ter Atlantic Grupe in Donata so nič drugega kot nakupi dvajsetletnih pravic za koriščenje prvovrstnih vodnih virov. Iz ozadja prežita tudi Nestlé in Coca-Cola. Pomembnost podtalnih jezer v Sloveniji in po svetu, čeprav se v njih skriva zaloga, enaka 4000 milijardam* polnih olimpijskih bazenov, ki se nenehno obnavljajo, je kljub vtisu neusahljivosti večja kot kdajkoli – tako kot žeja človeštva, ki bo le rasla.

Do leta 2050 bo na svetu že okoli 10 milijard ljudi, približno 70 odstotkov jih bo živelo v urbanih okoljih. Poraba vode se bo povečala za več kot polovico, v industriji celo za štirikrat. In v resnem pomanjkanju vode bo živelo 2,3 milijarde ljudi, ocenjujejo v OECD. Množice bodo torej žejne, peščica izbranih pa bo medtem bogatela. Peščica, ki že zdaj vleče ključne poteze na globalni strateški šahovnici. 

* V tisku je bila zapisana napačna številka (400.000 milijard)